Feldenkrais gib, pot k sebi ; uvod v metodo

Citation preview

FELDENKRA ~

Gibpot k sebi. Uvod v metodo.

Q)

>

>N

Anna Triebel-Thome

FELDENKRAIS Gibpot k sebi. Uvod v metodo.

Anna Triebel-Thome

Anna Triebel-Thome,

Študirala je pedagogiko. Prvikrat se je srečala z Moshejem Feldenkraisom leta 1975. Pri njem je študirala, kako poglobiti zavedanje z gibom in povezovanjem funkcij. Docentka za izoblikovanje telesa in giba na Umetnostni visoki šoli v Berlinu na katedri za gledališko igro; poučuje tudi zasebno, Opozorilo

Knjiga je namenjena telesno in duševno zdravim bralcem. če ste glede tega v dvomih ali se morda zdravite pri zdravniku ali izvajate terapijo, se posvetujte s svojim zdravnikom ali terapevtom. Vsekakor sami odgovarjate za odločitev, da si z napotki te knjige izboljšate telesno ali duševno počutje.

4

Vsebina

7

Gibčno

telo, duh in duša 7 O vzorcih gibanja in življenjskih vzorcih 8 O Feldenkraisovi delavnici 9 O učenju

30

32 33 34

13 14 15 16 17 17 18 18 18 19 20 21 22 22 24 25 26 27

5

Učiti

se gibati pomeni učiti se živeti Po svoji meri in po tuji meri Gibljemo se, da bi se učili? Vzorci gibanja so življenjski vzorci Lastna podoba, po kateri živimo Gibajte se primerno Prepoznavajte odvečno Učite se primerjati Poiščite svoje lastno stališče Učiti se je življenjska

nujnost Bodimo naravni za kaj pravzaprav gre? Svoboda izbire Ob napakah pridobivate znanje Odkrivajte svoje sposobnosti Kdor ve, lahko spremeni Zmogljivosti in motnje Hoteti učiti se, znati učiti se Poglobite se

34 35

t. lekcija: Cutiti svojo težo pomeni čutiti sebe Stari vzorci za nove situacije? Izvajani gib in doživeti gib Napetostsprostitev Kako ravnati s težnostjo Izmenjavanje med dejavnostjo in nedejavnostjo

36 2. lekcija: Obračajte

36 37 38 38 40

40

se in dojemajte okolje Pazite na kakovost gibanja Prepoznajte plašnice Ob odvečni napetosti je vse težje Poglobite pozornost Spremenjena podoba telesa spremenjena podoba jaza Občutek za razlikovanje poglablja zavest

42 3. lekcija: Moč predstave 44 Za domišljijo ni meja 45 Zavedajte se svojih sposobnosti 48 4. lekcija: Ureditev celote

48 Kako gre danes? Hoja 50 Pripraviti se, zavzeti se 51 Sprejmite izhodiščni položaj 52 Zavedeti se in zavedati se 53 Zavestno se prestavljajte iz položaja v položaj 54 Najdite svoj položaj 54 Vse življenje hodimo, življenje mojstrimo 55 ~ostanite voljni 56 Clovek se obrača kot celota 59 Opustite, kar je odveč

59 Pozorno zaznava)te vse novo 60 S. lekcija: Držati se pokonci ni napor 62 Razpoloženje in ritem 62 Lahkotnost gibanja 63 Mirno gibanje razgiban mir 66 Soigra 70 Občutek za smer odloča o razločnosti gibanja 72 Sprehajajte se in ne "garajte" 72 V gibanju je človek udeležen kot celota 74 Nadaljnja odkrivanja 75 Uporabljajte, kar ste se naučili

Učimo se od otrok:

V Feldenkraisovi delavnici se zgledujemo po tem, kako se gibljejo otroci. V zavest si skušamo priklicati znanje, ki smo si ga že pridobili v otroški dobi in ga je mogoče

obnoviti.

6

Gibčno

telo, duh in duša

To knjigo posvečam z občudovanjem in hvaležnostjo svojemu učitelju Mosheju Feldenkraisu. Moshe Feldenkrais je vedno znova govoril o spoštovanju do samega sebe in o tem, da to spoštovanje lahko vsakdo spet najde, če se le spomni, koliko možnosti mu je na voljo, in če se odloči, da jih bo ponovno uporabil za svoje življenje, svoje delovanje. Tega se lahko naučimo, ker nam je kot viden izraz življenja dano gibanje. Po Feldenkraisovi metodi se lahko prepoznamo kot ljudje, ki smo sposobni početi, kar je za nas primerno in kar prispeva k našemu nadaljnjemu razvoju.

O vzorcih gibanja in življenjskih vzorcih

Proces samozavedanja

Da bi pridobili to sposobnost, se moramo izuriti v pozornosti do samega sebe. če hočemo svobodno izbirati, se moramo najprej zavedeti svojih navad in odkriti nove možnosti. Feldenkraisova metoda nam omogoča, da se ovedemo v tem smislu, da • se zavemo gibov, ki smo jih navajeni, vzorcev svojega gibanja, • se postopoma naučimo novih možnosti gibanja in z njimi zamenjamo navajene vzorce gibanja, • tako osvobojeni lahko izbiramo med navajenim in na novo odkritim gibanjem. Naši vzorci gibanja izražajo naše notranje in zunanje vedenje; kažejo nas take, kakršni smo kot celota. Če se zavemo svojih vzorcev gibanja, odkrijemo bistvene povezave v nas samih spoznamo svoje življenjske vzorce. če zamenjamo svoje vzorce gibanja z na novo naučenimi, ki jih doslej nismo bili vajeni, nam to omogoča, da zamenjamo tudi svoje življenjske vzorce, spoznamo alternativne možnosti in se odločimo zanje.

7

Gibati se zaznavatirazumeti

Gibi, ki jih je treba raziskati, posamezne učne stopnje, ki spodbujajo zaznavo in razumevanje, in razmislek o povezavah, ki sodi zraven - vse to je neločljivo povezano drugo z drugim. V človeku so telo, duh in duša pričujoči v enaki meri.

O Feldenkraisovi delavnici

Osnova za živahen proces

V Feldenkraisovi delavnici sta nam na voljo dva načina pouka: skupinski pouk, ki ga imenujemo z gibanjem do ovedenja, in individualni pouk, imenovan povezovanje funkcij. Učno izhodišče je v obeh primerih enako: učitelj ponudi možnosti, ob katerih se učenec zave svojih vzorcev gibanja, odkrije nove možnosti in jih uporabi. Feldenkraisovo delavnico je mogoče prikazati na zelo veliko načinov. Razlog je v tem, da ne gre toliko za trdno tehniko, temveč za miselno in delovno izhodišče, ta je osnova za živahen proces, ki ga lahko vsakdo začenja vedno znova in na nov način. V knjigi nakazujem predvsem tiste vidike, ki sem jih pri svojem delu spoznala za veljavne in smiselne. Gotovo je velika razlika, ali se spoprijemaš s Feldenkraisovo delavnico po knjigi ali v kakšnem tečaju. Toda tudi v situaciji, ko se učitelj odziva na individualne potrebe učencev, ko v vzdušju radovednosti, igrivosti, intenzitete, sproščenosti, resnobe in pozornosti lahko pomaga vsakemu učencu posebej, ostaja vsakdo sam, zbira svoje lastne izkušnje, dosega osebne rezultate in se uči na svoj način.

8

učenju Predlagam vam, tako kakor svojim učencem, da se spoprimete z živahnim in ustvarjalnim procesom - z učenjem. Učenje je odvisno od notranjega vedenja. Spomnimo se, kako smo bili kot otroci radovedni in kako sposobni, saj smo prav iz sebe razvili in se samostojno naučili, ne da bi se pustili motiti od zunaj, tako sijajne, celega človeka zahtevajoče "umetnosti", kakor je postaviti se na noge in shoditi. če se tega zavedamo, vemo, kaj pomeni učiti se. To, česar naj bi se naučili, ni nekaj popolnoma novega, temveč nekaj znanega, že dognanega, kar lahko ponovno odkrijemo in razvijamo dalje. Kadar spet najdemo, kar smo izgubili, nas prevzame veselje, prijeten občutek ob ponovnem srečanju. Pomembno je, da na nasvete, ki jih boste našli v knjigi, ne gledate kot na "vaje", temveč jih izkoristite kot priložnost, da opazujete sami sebe v trenutnem življenjskem položaju. Na gibe glejte kot na možnost, da od blizu opazujete, kako kaj počnete. Vaje, ki so le mehanično ponavljanje, skorajda ne morejo povzročiti trajne spremembe. Ponavljati gibe je smiselno le tedaj, če se vsakokrat opazujete na novo, če torej ob vsaki ponovitvi razumete o sebi nekaj več. Pazite na svoje počutje, ko izvajate gib, vsekakor se ne naprezajte! Ničesar ni, kar bi morali storiti, pač pa lahko, ko da gre za igro, eksperimentirate s ponujenim, razvijate občutek za svoje lastno gibanje, izostrite pozornost za to, kar vam lahko razodene ta ali ona izkušnja. če se vam posreči sprememba, ni tako zelo pomembno, kateri gib ste izvajali, temveč kako ste ga izvedli. Za vašo sposobnost gre, da s tem ali drugačnim gibom poskušate izboljšati svoj trenutni položaj. Učni proces, h kateremu spodbuja ta knjiga in ki je temelj Feldenkraisove metode - pričakuje od vas pazljivost, pozornost in potrpljenje. Najprej se poskusite seznaniti s temeljnimi mislimi

O

Učenje

iz nas

samih

Gibajte in se opazujte

9

Polagoma do lastnih izkušenj

Feldenkraisove delavnice, kakor so razložene v prvem delu knjige, odprite se jim! že tukaj pa upoštevajte odmore. če vas potem zamika učiti se še naprej in prispete do lekcij z nasveti za gibanje, ki nakazujejo temeljno miselnost, ne hitite, temveč napredujte postopoma. Opazujte, medtem ko eksperimentirate z gibi. Nabirajte si lastne izkušnje - in trdno verjemite, da vam je na voljo mnogo več možnosti gibanja, mnogo več možnosti izražanja samega sebe, kakor se v tem trenutku lahko zavedate.

lO

Učenje

po Feldenkraisovi metodi: Pomembno je, da gibov ne jemljete kot "vajo", temveč jih izkoristite kot priložnost, da opazujete sami sebe v trenutnem življenjskem položaju. če se vam posreči

sprememba, ni tako zelo pomembno, kateri gib ste izvajali, temveč kako ste ga izvedli.

11

Kako premagamo težnost: Skušajmo doumeti, kako zmorejo otroci kaj tako skrajno težkega, kakor je postaviti se na noge in shoditi. Zaporedje posameznih učnih stopenj, ki nikakor ni poljubno, temveč je nadgrajevano, omogoča, da se otrok vzravna in premaga težnost.

12

Učiti

se gibati pomeni -

učiti

se živeti

če govorimo o gibanju in oblikovanju gibanja, si največkrat

Najti svojo mero

predstavljamo športne ali telovadne prizore ali pa se nam poraja pred očmi ples, morda še kaj s področja zdravstva, recimo rehabilitacijska gimnastika. čeprav se ta področja zelo razlikujejo po obliki, sredstvih in namenih, imajo v splošnem le nekaj skupnega, namreč, da je gibanje povezano s storilnostjo, da obstaja splošno veljavna norma, ki jo je treba doseči - je merilo za lastno početje, lastno zmogljivost. Ta norma oblikuje človeka; pripravlja ga, da se meri ob vrednotah, ki so zunaj njega. Primerja se in meri z drugimi ljudmi, ki imajo čisto drugačne življenjske zgodbe, drugačen način življenja, drugačne interese, drugačna pričakovanja. Ni dvoma, da to polagoma zaduši občutek za lastne sposobnosti, za svojevrstnost. Pomeni namreč, da se posameznikov napredek meri glede na povprečje in ne po tem, koliko v resnici lahko napreduje. Mnogo je primerov, ki kažejo, da takšen odnos do posameznika nikakor ne more biti pravičen. Presodite, kdo je napravil večji korak naprej: gornik, ki se je povzpel že na mnoge vrhove, zdaj pa je premagal še posebno visoko goro, ali nekdo, ki je po nesreči ostal hrom, po daljšem času pa vendarle zmogel narediti korak ali celo prestopiti stopnico?

13

Po svoji meri in po tuji meri S kom se primerjate?

Sprejemamo sami sebe

V tem primeru ne govorimo le o gibanju, temveč tudi o tem, kar bi se vedno znova lahko vpraševali vsi: s kom me primerjajo, s kom se primerjam sam - koliko se prilagajam normi, ali lahko najdem svojo lastno mero? Ukvarjanje s takšnimi vprašanji vodi do spoznanja, da sta "zmogljivost" in "uspeh" nekaj zelo relativnega in ju ni mogoče meriti z istim merilom. Vendar počnemo to kar naprej, celo več, sprejemamo v svoji najgloblji notranjosti. če je zmogljivost spodbujena samo od zunaj, jo spremljata vedno večja napačna ambicija in največkrat prehud napor. Zmogljivost pa, ki se ravna po tem, kar služi razvoju samo nam lastnih sposobnosti in možnosti, spremlja zadoščenje. Takšno zadoščenje izhaja iz veselja nad lastnim napredovanjem in samouresničenjem - to pa vselej pomeni korak k večji zrelosti. Te vrste zmogljivost, ki pomeni zorenje, se pojavlja samo v ustvarjalnem procesu raziskovanja in odkrivanja, in sicer zaradi iztanjšanega občutka zase, za svoje dojemanje in rast. Pomeni, da se sprejemamo z vsemi svojimi posebnostmi, da se priznavamo in da nam je pot, proces iskanja prav tako pomemben in potreben kakor dosežek. V Feldenkraisovi delavnici, ki izhaja iz vedenja o človekovi individualnosti, uporabljamo tisto, kar vodi človeka k njegovi edinstveni sposobnosti, to pa je samostojno učenje - nujni pogoj za "individualno bit", za človečnost. Učimo se učiti se!

14

Gibljemo se, da bi se

Gibanje, vedenje, zadržanje

Naučite se presojati samostojno

učili?

Ljubezen in upanje, žalost in veselje, strah, častihlepje in ljubosumje, težave na telesnem in duševnem področju ne obstajajo zunaj človeka, ki to doživlja. Razpoloženja se izražajo in ustrezno odmevajo v našem celotnem organizmu, torej tudi v gibih. To pomeni, da vse, kar nas dela ljudi, odseva iz našega notranjega in zunanjega vedenja. Nobenega opravila, naj bo še tako malenkostno, ne moremo izpeljati brez gibanja, brez sodelovanja mišic. Zato se v naših gibih izraža naše zadržanje do nas samih in do drugih ter način, kako uporabljamo in vodimo sami sebe. Tudi dejstvo, da zdajle berete te besede in jih sprejemate, je zasluga vaše sposobnosti gibanja. Uporabljate namreč svoje oči, saj čutite, kako se premikajo sem in tja, da preberejo črke, besede, vrstice in to stran. Šele potem ko zaradi gibanja svojih oči razumete napisano, lahko to tudi osvojite. Da bi knjigo prebrali in si jo "prisvojili", uporabljate tudi roke, v katerih jo držite in z njimi obračate liste. Berete pa jo lahko le zato, ker jo držite v določeni razdalji od oči; le tako se morejo vaše oči s čim manj napora posvetiti temu, kar berejo. Za vsakogar izmed nas je ta razdalja drugačna, pač glede na to, kako kdo uporablja svoje oči, kako je to počenjal nekoč, kakšen je njegov poklic, ali bere veliko ali malo, ali je dan ali noč, ali bere pri svečah ali ob neonski svetlobi, ali je preživel delovni ali prosti dan in še marsikaj. Zato mora vsakdo presojati samostojno. Kako natančno čutite, katera je za vas pravšnja razdalja med očmi in knjigo, je odvisno od vaše sposobnosti, kako dolgo lahko vztrajate pri branju ali kako hitro se utrudite - se pravi, neposredno od vaše sposobnosti dojemanja.

15

Vzorci gibanja so življenjski vzorci Nagnjeni smo k temu, da se vedno znova vračamo h gibom, ki so v našem življenju nekoč že delovali. Kot posledica takega mehaničnega ponavljanja navajenih gibov se izoblikujejo vzorci gibanja in vedenjski vzorci. že po maloštevilnih napotkih za gibanje v tej knjigi boste lahko opazovali svoje lastno gibanje in odkrili svoj vedenjski vzorec. Na primer: ne vzamete si dovolj časa, da bi nekaj izvedli v miru; ob težnji, da bi bili dobri, morda pozabljate, čemu počnete, kar pravzaprav počnete; strah vas je, da ne bi nečesa razumeli ali ne bili sposobni, storiti to ali ono; težko se lotite nekega dela brez natančnih navodil, se pravi, težko se spustite v neznano - to so vzorci, ki so vam morda znani iz Življenjski vzorci lastnega življenja. če boste o tem razmislili, boste ugotovili: Po načinu, kako organizirate svoje gibanje, lahko spoznate, kako organizirate svoje življenje, kako ga živite. Iz tega pa sledi: če se nam posreči znebiti se zakoreninjenih vzorcev gibanja, smo tudi sposobni odpovedati se pridobljenim vedenjskim mehanizmom. Poiščemo si lahko Odpovejmo se nove možnosti in izbiramo med privajenim, ponovno odkritim staremu, poiščimo in novim. Posledica svobodne izbire je, novo! da se spremeni vsesplošno občutje naše osebnosti in s tem tudi način, kako se lotevamo stvari na katerem koli življenjskem področju. Vse to je mogoče, ker naš živčni sistem tako čudovito usklajuje in povezuje funkcije različnih področij s funkcijami našega lastnega jaza. Pošilja impulze mišicam in prek njih okostju, kar povzroča gibanje, tako da lahko počnemo, kar smo se namenili. Možganom pa pošilja tudi povratne informacije, ki izhajajo iz naših gibov in našega okolja. Vzorci gibanja

16

Lastna podoba, po kateri živimo

Spremenimo lastno podobo!

Vsak človek se vede po podobi, ki si jo je naslikal sam o sebi. Praviloma je le zelo nejasna podoba o tem, kaj bi pravzaprav lahko počeli z življenjem - namreč v primeru, ko bi živeli ustrezno svojim sposobnostim. Ta nepopolna podoba se je vtisnila v naše možgane in je odgovorna za to, kako se gibljemo, kaj počnemo v življenju. če s ponovno odkritimi, na novo naučenimi gibi razširimo meje, pride sporočilo o naši izkušnji po ustreznih živčnih poteh v možgane, kjer se ta izkušnja zakorenini in jo moremo odslej priklicati kadar koli. Zaradi tega nam je mogoče ubirati nova, drugačna, našim sposobnostim primernejša pota.

Gibajte se primerno

Kaj je nalogi primerno?

Vstanite, prosim, za trenutek in preizkusite, na koliko načinov lahko stojite na nogah. Kaj se zgodi, če se razkoračite? Se počutite prijetno in trdno na tleh? Kako pa, če postavite nogo ob nogo ali celo tesno ob nogo? Sledite svojemu občutku in se ne menite za to, da ste se morda kdaj naučili, kaj je "napačno" in kaj "pravilno". če bi se, recimo, znašli na ozki deski nad breznom, bi bilo zelo "napačno", če bi se razkoračili. Prav tako pa bi bilo "napačno", če bi pri igri, pri kateri bi morali veliko žogo spustiti med nogami, nogi tesno stisnili. V obeh primerih bi bilo torej "napačno", kar se izkaže kot povsem "pravilno", če spremenite namen. Vprašanje se torej ne glasi, kaj je pravilno in kaj napačno, temveč kaj je primerno taki ali drugačni nalogi. Kako lahko brez nepotrebnega napora storim, kar hočem storiti? Kako se lahko za to, kar hočem, spodbujam in kdaj se oviram?

17

Zaupajte občutku!

Prepoznavajte odvečno Tu pa nastane težava: večina ljudi namreč nima več pravega občutka za to, kaj pravzaprav pomeni "brez nepotrebnega napora". Povečini namreč mislimo, da z lahkoto opravljamo nekaj, kar je v resnici naporno, kajti iz navade se naprezamo veliko bolj, kakor je glede na opravilo potrebno. Otopeli občutek za lastni napor je torej treba ponovno oživiti, izbrusiti. To je mogoče, če se naučimo razlikovati.

Učite se primerjati! V eni izmed Feldenkraisovih lekcij zavestno doživimo, kako je mogoče isto dejanje izvesti na najrazličnejše načine. Le tako Ne ocenjujemo - je možno primerjati in izbirati. zavestno Zato je pomembno, da se zavedamo izhodiščne situacije doživljamo. vsake lekcije - se pravi, občutimo, kaj se dogaja - zato da se bomo na koncu lekcije spomnili tega občutka in ga primerjali s končnim. Primerjamo pa ne zato, da bi vrednotili, temveč da bi lahko doživeli različne možnosti in potem izbirali med njimi.

Poskusite sami!

Poiščite svoje lastno stališče Poskusite lahko kar takoj. Svoje stališče morda najprej premislite z vidika, da hočete stopiti korak ali nekaj korakov naprej, pri tem boste zbrali različne ugotovitve, pač glede na to, ali boste zakorakali z zelo tesnega ali zelo prostornega mesta. Najprej poskušajte občutiti, kaj je pred korakom: gib nastane že tedaj, ko se namenite zdaj zdaj narediti korak. Naj se vam ne mudi - gotovo ste začutili ali pa čutite zdaj, da ste morali, da bi naredili korak, prenesti težo z obeh stopal na eno samo. Nekateri ljudje jo prenašajo na levo, drugi na desno stopalo, pač glede na to, kako se laže premikajo naprej, nosijo svojo težo in podobno. če boste preizkusili obe možnosti, boste najbrž ugotovili, da se vam ena izmed njiju zdi ugodnejša.

18

Porabljeni napor

čas

in

Zdaj pa se dobro razkoračite (lahko kar nekoliko pretiravate, saj so pretiravanja - če nas ne silijo v prehud napor in ne onemogočajo učenja, temveč pojasnjujejo - lahko zelo smiselna) in ugotovili boste, da sta vam za korak potrebna drugačen čas in napor, kakor če bi nogi stiskali drugo k drugi. Ko pa stojite z nogami tesno skupaj, morate spet premisliti in občutiti, s katerega "stojišča" boste porabili manj časa in moči glede na manjšo stabilnost in omejeno ravnotežje. Vidite, tudi v tem primeru ni nobenega "napačno" in "pravilno", temveč samo to, kaj vam v danem trenutku najbolje služi. Problemi nastanejo šele takrat, kadar se ljudje na "dobrem" terenu vedejo, kakor da bi stali na ozki deski; a tudi v obrnjenem primeru niso nič manjši. Učiti

se je življenjska nujnost

Lovec iz kamene dobe je moral ne tako redko z življenjem so bili njegovi gibi neprimerni in presoja pomanjkljiva, če, na primer, ni bil sposoben v pravo smer zbežati takoj, ko ga je napadla zver. Tudi hrane zase in za družino ne bi mogel nabrati, če ne bi bil skrajno pazljiv in gibljiv v vse smeri. Danes pa, se zdi, so ta način zavedanja, primernost našega delovanja in pazljivost vedno manj pomembni, za preživetje sploh nepotrebni. Toda nevarnost, ki narašča z našim nezavednim, nepazljivim odnosom do nas samih, je morda čeprav ne tako očitno - še večja kakor napad zveri, namreč nevarnost, da zbolimo. Kajti prva znamenja bolezni se na splošno napovedujejo že zgodaj. Šele če opozorila spregledamo, če jih ne zaznamo, se pred njimi ne ustavimo, se bolezen lahko razvije. Svoboda, ki smo si jo pridobili s tem, ko nam ni več treba biti stalno pripravljen "na skok", in hkrati z njo osvobojeni potencial je darilo, ki ga je vredno izkoristiti, in sicer za to, kar je bilo poprej zaradi drugačnih potreb plačati, če

Nevarna nepazljivost

19

Izkoristimo svoje sposobnosti

potisnjeno na stran, to pa je - zavestno, pozorno ukvarjanje s samim seboj, nadaljnje razvijanje človeka v odnosu do drugih in sposobnost samozavedanja.

Bodimo naravni - za kaj pravzaprav gre?

Podzavestna omejevanja

Mnogi ljudje se sprašujejo, čemu naj bi se ukvarjali s čim tako "naravnim", kakor izražata besedi hoditi ali stati. Po njihovem je to nekaj najbolj razumljivega in najbolj preprostega na svetu. Kaj pa v resnici pomeni "naravno", če pojem povežemo z našim gibanjem, torej z nami samimi? Vsakdo hodi tako ali drugače "naravno" in si pri tem nič ne misli; in ker si nič ne misli, lahko spregleda, kako je njegov občutek za kakovost že padel na povprečje, kar mu navsezadnje zadošča. Šele kadar more privajeni način hoje primerjati z novim načinom, ki mu je tudi na voljo in ki ga prek zavestnih učnih stopenj sprejme v svoj "slovar" gibanja, se mu odpre, kako zelo in na kakšen način se je podzavestno omejeval morda večji del življenja. Pri delu s skupinami opažam, da se vedno znova pojavljajo bojazni in pomisleki, da postajaš vedno manj "naraven", vedno bolj lesen, če izvajaš vsak gib tako zavestno. Skraja, ko začnemo pazljivo opazovati sebe in svoje gibe, se lahko res pojavi občutek olesenelosti, nenadoma se spotaknemo ob samega sebe. Toda to se ne dogaja, ker bi izgubili svojo tako imenovano naravnost, temveč ker smo, morda prvikrat, zavestno odkrili, kako zelo smo se že oddaljili od vsega naravnega - namreč od tega, kar naj bi bili kot ljudje. S tega vidika je naše spotikanje, negotovost nekaj povsem pozitivnega, nekaj bistveno nujnega v procesu preobrazbe. To, kar ima večina ljudi za "naravno", največkrat ni nič drugega kakor to, na kar smo navajeni.

20

"Naravno" nam dostikrat pomeni navajeno

Izbiramo med navajenim in novim

Vzemite si čas za majhen preizkus. Prepletite prste obeh rok tako, da ležijo drug ob drugem kakor sardine v pločevinki in pri tem pazite, da se dlani dotikata. - Poglejte, katerih od palcev leži zgoraj. - Zdaj razklenite roki in prste spet prepletite tako, da bo zgoraj palec druge roke, drugi prsti pa mu sledijo. - Ponovite nekajkrat obe možnosti in ugotovite, kako se pri tem počutite. Najbrž se vam bo vsaka možnost zdela drugačna. Vsi ljudje občutijo prvo od obeh možnosti, kako preplesti prste, kot nekaj "naravnega", drugo pa kot manj naravno ali "nenaravno". Dejstvo pa je, da sta glede na strukturo rok obe možnosti popolnoma enakovredni, le da smo prvo uporabljali vse življenje, druge pa nikoli. Prve smo navajeni, druge, ki je nismo poznali in je zato nismo mogli izbrati, pa ne.

Svoboda izbire

Poiščimo,

kar nam je lastno

V Feldenkraisovih lekcijah se ne dogaja nič bistveno drugega kakor pri tem kratkem eksperimentu. Opazujemo se glede na določen gib, ki se je z leti utrdil v nas kot vzorec, ker smo nekoč prenehali o njem razmišljati ali preverjati njegovo pravilnost. Učimo se spoznavati nove možnosti, ki nas pripeljejo do enakega rezultata po drugih poteh, s tem pa nam je dana možnost svobodnega izbiranja. če imaš samo eno možnost, te je vselej strah. Strah, da ne smeš skreniti s te poti, da se je moraš držati, ker druge možnosti nimaš posledica pa je utesnjenost in malodušnost. Svoboda izbire, ki je dana samo človeku, je torej velika priložnost, da preizkusimo svoje zmogljivosti, da pretehtamo, se celo zmotimo, kar pa ni nujno ovira, saj so pomote lahko "gradivo" za razvojni proces - namreč, da najdemo, kar nam je lastno.

21

Ob napakah pridobivamo znanje

"Igrajmo„ se z napakami

Kdor ve, da lahko pri hoji tudi pade, vendar ni nujno, da bi se hkrati poškodoval (ker si je o tem lahko nabral izkušenj), gotovo hodi drugače kakor kdo, ki se boji pasti in se je temu vedno izogibal. Prav nič težko ni prenesti to izkušnjo na druga življenjska področja. Napake, ki jih počnemo, so nam lahko v izredno pomoč, če jih ne poskušamo tajiti ali se jim izogniti, temveč si jih natančno ogledamo, jih preiščemo in celo preverimo, ali lahko isto napako počnemo na različne načine, jo nekako "izboljšujemo" in se z njo poigravamo. V takšnem primeru se nezgoda spremeni v poduk in nam razširi znanje, napake se spremenijo v uspeh.

Spoznajmo svoje sposobnosti

Spreminjamo lastno podobo

Zakaj si kot odrasli ljudje prizadevamo, da bi si pridobili nove gibe, zakaj jih preizkušamo ko za šalo, a tako zavestno, da se nam vtisnejo v možgane? Pri tem ni pomembno, da svoje zmogljivosti, ki smo jih ugotovili, tudi stalno uporabljamo pomembno pa je, da ob vsem, kar počnemo, vemo, kaj zmoremo še poleg tega. če vemo, da vrat dopušča glavi, da se nagiba in obrača v vseh smereh, še ni treba, da bi jo vihteli na vse strani. Pač pa se zavedamo, da glava sicer stoji na sredi, a zmore še vse kaj drugega - to se pravi, da lahko izbiramo! Seveda za to, da nam vrat ne dreveni in da glavo premikamo, potrebujemo svobodo gibanja v vseh smereh, pa čeprav so gibi tako neznatni, da jih komaj opazimo. To načelo poznajo vse pomembne vzhodnjaške borilne veščine: borilci se učijo različnih možnosti napadanja in jih razvijejo do popolnosti - vendar ne zato, da bi jih nujno morali uporabljati, temveč da bi jih, če le mogoče, sploh ne

22

Svoboda izbire: Prepletite prste tako, kakor ste navajeni in poglejte, kateri palec leži zgoraj. Nato prepletite prste tako, kakor ni v vaši navadi, namreč, da zgoraj leži drugi palec,

23

prsti pa naj se ustrezno premestijo. Ugotovili boste, da lahko uporabljate eno in drugo možnost - se pravi, da lahko izbirate. Kdor ve, lahko spremeni

Ustrezna reakcija

bilo treba uporabljati. Le kdor ve, da se zna braniti z vsemi sredstvi, ne bo reagiral prezgodaj in neprimerno. Mirno in hladnokrvno bo v pravem trenutku storil tisto pravo in se izognil vsemu nepotrebnemu. Ta sposobnost pa mu ne koristi le v boju, ampak tudi v vsakdanjem življenju in predvsem tedaj.

Kdor ve, lahko spremeni če hočemo razumeti, kako naše "podtalno

Učimo

se od

otrok

znanje" spreminja vsako naše dejanje, spoznajmo najprej, kako zmorejo otroci kaj tako težkega, kakor je postaviti se na noge in shoditi. Vsak gib, ki ga blizu nad tlemi izvajajo in vedno znova preizkušajo, je nujno potreben, da se polagoma postavijo na noge in premaknejo v prostoru. Zaporedje posameznih učnih stopenj, ki nikakor ni poljubno, temveč je nadgrajevano, omogoča, da se otrok vzravna in premaga težnost. Zgledujmo se torej pri otroških gibih in si znanje, ki smo ga v otroštvu že osvojili, poskušajmo priklicati v zavest, zato da bi ga lahko ponovno uporabili.

Zmogljivosti in motnje "Motnja" ali -

Mnogo ljudi prihaja k meni in sodelavcem v pričakovanju, da jih bomo s Feldenkraisovo metodo pozdravili, da lahko ozdravimo, kar jih muči. Pa ni tako. Res lahko mnogim ljudem z različnimi tako imenovanimi motnjami pomagamo s postopki, ki jih omogoča Feldenkraisova delavnica, vendar ne tako, da bi jih zdravili, temveč da jim s poučevanjem nakazujemo, kako lahko vsakdo sam širi svoje sposobnosti, izboljša svoje delovanje, tako da se zgodi sprememba, to je

24

- neizkoriščena sposobnost za učenje?

Vsakdo se lahko uči

- večja možnost izbire. Tu se nam ponuja priložnost, da razmislimo o besedi "motnja". Navajeni smo misliti v pojmih, kakor so "moten in nemoten", "moten in normalen", "bolan in zdrav", ne da bi se sploh vprašali, kje se pravzaprav končuje "normalno" in začenja "moteno". če se zavemo dejstva, da odrasli, ko se spopadamo z življenjem, praviloma uporabljamo komaj 20 odstotkov svojega znanja, lahko zaslutimo, kako vsi skupaj motimo, oviramo sami sebe. Seveda večina ljudi v tem ne vidi motnje, ker se je že zdavnaj navadila, da ne izkorišča velikega dela prirojenih sposobnosti. To se jim zdi povsem normalno in ustreza podobi, ki so si jo ustvarili o sebi. če malo pomislite, se boste gotovo spomnili mnogih primerov, kako so se mnogi med nami sprijaznili z večjimi ali manjšimi težavami, ki utesnjujejo življenje. V tem lahko vidimo motnjo ali pa ne dovolj izkoriščeno sposobnost za učenje. Odločitev je na strani posameznika, od nje je odvisna možnost za spremembo. Ljudje, s katerimi delamo, nas poiščejo zaradi najrazličnejših težav. Doletele so jih, ker so zanemarjali sami sebe, doživeli nesreče, utrpeli poškodbe centralnega živčevja, imajo bolečine v hrbtu, izkrivljeno hrbtenico, težave s pregibanjem členkov in še marsikaj. Delamo z ljudmi vseh starosti in različnih usmeritev. Med njimi so igralci in pevci, ki imajo težave z dihanjem ali s koncentracijo, pa takšni, ki bi si radi razširili možnosti gibanja in poglobili njegovo izraznost, delamo z glasbeniki, da bi izpopolnili gibčnost prstov ali ravnanje z glasbili, s športniki in plesalci, pač z vsemi, ki čutijo željo in potrebo po tem, da bi napredovali. Seveda se zavedamo, da so izhodiščne točke ljudi, ki prihajajo k nam, različne, recimo, med človekom, ki je ohromel ali dobil hude poškodbe v nesreči, in drugim, ki nima oprijemljivih

25

"poškodb", bi pa rad pridobil več koncentracije. Toda naj bodo usode ali razlogi za usposabljanje gibanja še tako različni, vsakdo izmed teh ljudi se lahko na točki, na kateri trenutno je, loti učenja - zaradi različnih razsežnosti in oblik je učenje dostopno vsem ljudem enako.

Hoteti

Učenje

- proces v katerem najdemo sami sebe

se, znati

učiti

se

Feldenkraisovi metodi ni mogoče pripisovati trdne tehnike, pa Feldenkraisova delavnica teži k trdnemu cilju, ki naj ga doseže, kdor v njej sodeluje. Vsakdo lahko ugotovi na sebi in zase, kje si je začrtal mejo. Pomoč feldenkraisovskega učitelja je v tem, da mu nakazuje možnosti, kako bi odstranil te meje, in ga pripravi do spoznanja, da nobena meja ni dokončna. Stopnja spremembe in čas, ki je zanjo potreben, sta odvisna tudi in predvsem od notranje pripravljenosti človeka, ki pride k nam, in od tega, kako hitro lahko željo po ozdravitvi nadomesti s hotenjem po učenju, ali drugače, s procesom, ki vodi v opazovanje njegovega celostnega stanja. Tako je učna ura za učenca predvsem priprava na samoopazovanje v vsakdanjih razmerah. Morda bo v tem procesu spoznal, da je tisto, kar je doživljal na sebi in s seboj, da bi se, recimo, znebil bolečine, mnogo pomembnejše kakor dejstvo, da so bolečine prešle. Mnogokrat se zgodi, da ljudje v tem procesu najdejo, česar zavestno sploh niso iskali. pač

Notranja pripravljenost

učiti

26

Poglobite se

Do kraja se poglobite v to, kar pravkar počnete

Samoopazovanje

Med poukom doživljajo učenci celo vrsto občutkov; morda se bo kaj podobnega dogajalo tudi z vami, ko boste po tej knjigi sledili napotkom za gibanje. Vsaka življenjska izkušnja se nam kot vzorec vtisne v možgane in telo, in ko se ob izvajanju gibov ukvarjamo sami s seboj, se obvezno zbujajo spomini, misli in čustva, pozitivni in negativni. Ko pridejo, storimo pomemben korak v smeri samozavedanja, če se jim ne prepustimo, temveč jih preprosto zaznamo in opazujemo. Ta budnost ali navzočnost pri opazovanju samega sebe je neločljivo povezana z učenjem, s spreminjanjem in preobrazbo. Samozavedanje, ki postaja zaradi naših gibov vedno globlje, vodi v izostreno pozornost in omogoča, da se popolnoma poglobimo v to, kar ravnokar smo ali počnemo. To je proces, ki nam pomaga, da se zberemo in da pozornost usmerjamo na tisto, kar je v tem trenutku in v vsakem trenutku našega življenja pomembno. Ta tu-bit terja od nas, da se v nekaj popolnoma poglobimo in do kraja izkoristimo. Ko boste doumeli, da vam vsak gib, ki se mu posvetite do kraja, daje obilico različnih izkušenj in spoznanj, ne glede na to kolikokrat ga ponovite, in da je vsaka ponovitev dosledno novo početje in izkušnja, se boste naučili vsakdanje življenje drugače preživljati in izkoriščati. če jo tako razumemo, lahko Feldenkraisovo delavnico opredelimo kot neko obliko zahodne meditacije. Omogoča nam kontemplacijo, samoopazovanje v pravem pomenu besede. Ker se ravna po naših potrebah, ki jih imamo kot pripadniki svoje dobe in kulture, in po tem, kar je za nas nujno, odkriva v nas prvobitno sposobnost za polno, nenehno izpopolnjujoče se življenje.

27

Daje nam priložnost, da se pazljivo in pozorno poglobimo v nalogo, podobno kakor to počnejo otroci, ki so z vsem bitjem pri stvari, najsibo igra, dojenje ali prvi koraki. Pomaga nam pridobiti si duševni in telesni mir, v katerem se more obuditi spomin na zaupanje v lastne sposobnosti, kakor smo ga imeli kot otroci in ki ga samozavedanje lahko ponovno oživi. Spoznamo lahko, da nas male in velike težave izzivajo, naj živimo svoje življenje. Namesto da jih tajimo, se jih lahko naučimo obvladovati. Spoznamo lahko, da jim nismo prepuščeni na milost ali nemilost, temveč je odvisno od nas, kaj izberemo. Na ta način nam Feldenkraisova delavnica odkriva pot k sebi, na kateri spoznavamo svojo človeško bit, pot, na kateri bomo spoznali telo, duha in dušo - ne kot nekaj ločenega ali kakor že koli povezanega, temveč kot nedeljivo celoto. Lekcije kot spodbuda za učenje

V naslednjih poglavjih boste našli lekcije, ki naj spodbujajo k učenju, kakor se to v takšnem ali drugačnem redu dogaja tudi pri Feldenkraisovem poučevanju.

28

Poglobiti se: Feldenkraisova delavnica nam omogoča, da se poglobimo v nalogo pazljivo in pozorno, kakor to počnejo otroci, ki v igri sodelujejo z vsem bitjem.

29

1. lekcija: čutiti svojo lastno težo pomeni čutiti sebe

Ob vsakem odkritju več zavedanja

Odmori so potrebni

Recimo, da zdajle sedite. Poskusite občutiti, kam pravzaprav usmerjate svojo težo. Saj se spomnite: veliko stvari se mora uskladiti, da lahko preberete tele vrstice. Na primer, nositi morate ne le težo te knjige, temveč tudi svojo težo, vsaj deloma. Sedite na stol s trdim sedežem, recimo na kuhinjski stol. Potegnite se nekoliko naprej, na rob, ne da bi se naslanjali, in ugotovite, kje se v tem položaju osredini vaša teža. Kako je z nogami? Ali za sedenje potrebujete stopala? Dalje, prelagajte težo naprej in nazaj in se vprašajte, kdaj se vaš trebuh počuti najbolje, najmanj napeto. Kdaj pa je najbolj napet? Pri tem boste morda odkrili, da ste se ob tem dotikali sedeža na različnih mestih svojega sedala. - V kateri drži dihate najlaže? Prvim odkritjem, ne glede na to kakšna so, že sledi nekaj več zavedanja, jasnejši občutek za lastno težo, torej za samega sebe. Preden nadaljujete, napravite kratek odmor in svojo težo prenesite na naslonjalo stola. Odmor si lahko vzamete kadar koli med vajo, celo dobro je, da to storite, saj bi bilo nesmiselno izvajati jo mehanično samo zato, ker je "napovedana". Zdaj pa se spet odmaknite od naslonjala, tako da sedite brez opore in občutite svojo težo - glavo obračajte, ne da bi se posebej trudili, na desno in na levo - ali se vam zdi, da opravljate gib z lahkoto? - Laže na eni ko na drugi strani? Ali vam je gib neprijeten ali vam prija? Ali vas gib, kakor ga izvajate v tem trenutku, zadovoljuje ali mislite, da bi ga lahko izvedli tako, da bi bili še bolj zadovoljni? - če ste brali dalj časa, se vam morda zdi, da vam je tilnik otrdel. Premaknite glavo spet na sredino in skušajte zaznati, kdaj se vam dihanje, če sedite tako brez opore, zazdi kot gibanje. Dihanje je gibanje, z nami je povsod, naj spimo ali bedimo, prisostvujemo pri Feldenkraisovem pouku ali vzdigujemo

30

Stari vzorci za nove situacije: Dvignite roko ali vas ne sili, da bi jo iztegnili trdo, tako kakor so vas morda nekdaj učili pri telovadbi? Droben zgled za to, kako brez premisleka uporabljamo stare vzorce ob novih priložnostih.

31

Dihanje je gibanje

težak kovček, se smejemo ali jočemo - in ob vsaki priložnosti je drugačno. Zato ni naš namen, da bi se učili posebne dihalne tehnike, temveč da si dovolimo dihati po svoje, tako da dihanje poteka nemoteno, usklajeno z našim početjem.

Stari vzorci za nove situacije Ko ste se spočili, iztegnite desno roko predse do višine ramen. Roka naj ne bo skrčena, temveč v komolcu iztegnjena, nikakor pa ne trda. - Ali se vam ne zdi, da vas nekaj sili, da bi jo naredili trdo, kakor so vas nekdaj silili pri pouku telovadbe? To vam lahko pove, da ste si nekaj, kar se je verjetno dogajalo pred mnogimi leti in je takrat imelo smisel, zapomnili, prevzeli v svoje življenje, ne da bi kdaj koli preverili, ali še ima smisel in vam še koristi. Droben zgled za to, kako niti ne pomislimo, da stare vzorce uporabljamo v novih situacijah. Seveda lahko ugovarjate, da se svet ne bo spremenil, če iztegujete roko trdo ali mehko (večkrat poskusite eno in drugo!). Gotovo pa se bo nekaj spremenilo, če se boste naučili razlikovati med tem, kar počenjate iz navade, ker ste tako pač zmeraj počeli, in tem, kar zahtevajo trenutne okoliščine.

Preizkusite!

Ali lahko ugotovite, kakšna je kakovostna razlika med obema možnostma dvigovanja roke? - Kaj občutite, če je roka pri dvigu ohlapna, mlahava, in kaj v nasprotnem primeru? - Kakor vidite, lahko izbirate, kako boste dvignili roko. Naj vas ne moti, če se bo za zdaj pojavilo več vprašanj ko rešitev. Srečali se bomo tudi z gibi, ki bodo bolj enoznačni. Za zdaj pač hočemo doumeti, kaj se pravi jasno razlikovati, skušamo se približati temu občutku. Za to pa

32

Naučite

se razlikovati

morate biti ne le nekoliko potrpežljivi, temveč predvsem pogumni. Pogum potrebujete za tveganje, da se ne bo zgodilo nič. Bodite tako sproščeni, da boste mirno počakali, kaj se bo pri določenem gibu res zgodilo, nikar pa ne čarajte kar koli iz strahu, da se ne bi nič zgodilo.

Izvajani gib in doživeti gib

Eksperimentirajte pozorno in lahkotno

Želja, izvesti kakršen koli gib samo zato, ker bi se sicer lahko ne zgodilo nič, ni pri vseh ljudeh enako močna. Pri tistih, ki se še nikoli niso ukvarjali z gibom, je drugačna, kakor pri onih, ki že nekaj vedo o tem. Ni tako malokdaj, da se prav tisti, ki so študirali katero od zvrsti ali oblik gibanja, težko vključijo v Feldenkraisovo delavnico, najteže profesionalci med njimi. Pri ljudeh, ki niso obremenjeni na tak način, so gibi večkrat bolj polni in bolj živahni, ker ne nastajajo na domnevno znanem temelju, temveč so ustvarjeni v trenutku. Videli boste, da vam razlikovanje v tem smislu ne dela težav in da vas občuten, živ gib bolj zadovolji. Potem ko ste roko nekajkrat dvignili in spet spustili, za trenutek obe roki položite na stegna, nato pa jih pustite prosto viseti ob njih. Zasledujte, ali ste pri tem, ko ste delali z desno roko, občutili kakšno razliko med levo in desno stranjo. Naslednje je, da še z levo roko preizkusite različne možnosti, ki jih zdaj že poznate. - Koliko možnosti pa je še vmes?

33

Napetost - sprostitev

Prenapetost in premajhna napetost

Primerna napetost

Mnogi ljudje si želijo, da bi se tudi ob delavnikih lahko popolnoma sprostili, sploh da bi bili v življenju sproščeni. Prepričani so, da to pomeni vsega se znebiti, znebiti in še enkrat znebiti. Ko bi se pa res vsega znebili, ne bi več imeli potrebne napetosti, da bi v življenju kaj dosegli. Je že res, da očitno večina ljudi vlaga v gibanje preveč napetosti in truda, vendar tega ne gre označevati kot prenapetost, ne da bi hkrati kaj rekli tudi o premajhni napetosti. če mi ni jasno, kako naj uporabim svoj hrbet, da bom kos bremenu, moram za to več delati, kakor bi bilo sicer potrebno. To pomeni: če del mene ne opravi naloge smiselno, funkcionalno primerno, če torej napetost preveč popusti, morajo drugi deli storiti toliko več in so zato stalno preveč napeti. Čisto razumljivo je, da so posledice neugodje, bolečine ali celo poškodbe, zraven pa še nezadovoljstvo s samim seboj. Ne gre torej za popolno sprostitev, temveč za primerno sprostitev, primerno vključevanje samega sebe, primerno angažiranje naših funkcij. To je lastnost, kakor jo opažamo pri otrocih: s primerno zavzetostjo - pri njihovem početju jih ne smemo motiti - odlično delujejo po osebnem učnem ritmu in po svoji meri. Tudi to je le na videz povezano z gibanjem, v resnici je nekaj, kar zadeva vse naše življenje.

Kako opravite s težnostjo Zdaj pa vstanite, vzdignite stol in ga spet postavite na tla. Ponovite večkrat in skušajte dognati, kako to počnete. Gotovo ste začutili, da lahko stol vzdigujete z več ali manj napora. Kako se spreminja vaše početje (kako se spreminjate vi sami), če to, kar počnete, dejansko čutite v

34

Težo morate občutiti

rokah? - Ali vzdignete stol drugače, če čutite, kako se z njegovo težo upirate težnosti? - Kako stol spet postavite na tla, kadar čutite, da ste njegovo težo prepustili težnosti? Brez težnosti si naših gibov ni mogoče predstavljati. Razvijamo se v okolju, v katerem moramo ob vsakem dejanju ravnati glede na težnost. Od načina, kako to počnemo in kako pri tem napredujemo, sta odvisna lahkotnost naših gibov in kakovost naše biti. Gre za to, kako se kljub težnosti vzravnavamo in kako se težnosti tudi prepuščamo, kako lahko mirujemo.

Izmenjavanjemed dejavnostjoin nedejavnostjo

Gib kot

počitek

Tako smo dospeli do razmerja med dejavnostjo in nedejavnostjo, do nenehnega izmenjavanja med njima, ki ga lahko dopuščamo pri svojih gibih. Preveč napetosti se pojavi vselej, kadar gib, dejanje ni opravljeno do konca. Naučiti se moramo upoštevati faze mirovanja, spočiti se od vsakdanjih gibov, spoznati, kdaj (in kako) se lahko prepustimo težnosti. če to razumemo, nam počitek po vsakdanjih gibih ni več potreben, nasprotno, gib sam lahko pomeni počitek. To pa je mogoče le tedaj, če občutimo sami sebe in vse, s čimer se pravkar ukvarjamo: stol, skodelico, kljuko pri oknu, ki ga odpiramo, roko, ki nam jo kdo ponuja. Ali res dajete roko in tako omogočate človeku, ki stoji pred vami, da jo občuti in dojame? Ali vi občutite njegovo roko? Ali jo kar tako stresate in stiskate? Vse to je povezano z napetostjo, in če boste to in še marsikaj drugega preizkušali vsak dan, boste izvedeli več o "pravi", primerni napetosti, kakor vam lahko da ta ali katera koli druga knjiga.

35

2. lekcija: okolje

Ničesar

izsiljujte!

ne

Obračajte

se in dojemajte

Ob teži stola ste se naučili težkati, zdaj pa ponovno, sede, občutite, kako vam uspe vzdigovati roko. Morda boste zdaj občutili, da ima vaša roka določeno težo in da ta občutek jasno odloča, kakšen bo gib. Medtem ko sedite, občutite svojo težo - kako in kje? - Ali se je kaj spremenilo? Zdaj vzdignite desno roko do višine ramen in se obrnite na desno - samo tako daleč, kolikor vam ni naporno in dokler nimate občutka, da morate nekaj izsiliti. - Ne glede na to kako daleč ste segli, obmirujte trenutek in na steni poiščite z očmi točko, ki jo najdete, če podaljšate smer vzdignjene desnice: to je orientacijska točka v tej lekciji.

Pazite na kakovost giba Večkrat

ponovite gib in pri tem opazujte, kakšen je: ali je in podoben drsanju na gladkem ledu ali pa je tu in tam prekinjen in poskakujoč kakor vožnja s kolesom po kolovozu? Vendar ne ocenjujte, temveč le opazujte - samo to koristi vašemu učenju. Pazite na to, da kadar koli občutite napor (bolje še prej), prenehate in si odpočijete roko. Ko nadaljujete, sedite brez opore in spet vzdignite desno roko. če se obračate na desno, obrnite glavo in s tem oči na levo - ko pa je roka spet v predročenju, je tudi glava z očmi v izhodiščnem položaju. Ponovite gib tolikokrat, da vam bo postal jasen, in tako, da vam bo vsakokrat povedal kaj novega. Na ta način se lahko vsak gib okoristi z dognanji iz predhodnih gibov. Dihajte, ne da bi se posebej trudili. Ali je vaše dihanje samohotno, ali se samo od sebe kaj spreminja? - Kaj občutite pri obračanju - vas morda tekoč

Odmori!

36

kratkočasi

Več lahkotnosti

in se vam zdi, da postaja lahkotnejše?

če roko za trenutek prepustite težnosti, potem pa ponovite

gib, to je, da glavo in roko obrnete na desno - ali opažate razliko? Morda glede na obseg obrata? - Kako veliko je zdaj vaše vidno polje? Ali je možno, da ste obrat nekoliko povečali, ko nekajkrat niste gledali v smer, v katero ste hoteli gledati na začetku, temveč v nasprotno? - Morda ste tudi opazili, da je obrat bolj tekoč kakor poprej. - Lahko pa tudi, da se vam obrati preprosto zdijo drugačni, ne da bi mogli reči, kako so se spremenili. začetni

Prepoznajte plašnice

Zavestno razlikovanje

Recimo, da ste se nekoliko odpočili in bi nadaljevali - ali sedite na prednjem delu sedeža? - Ali občutite stopala? Kam se je spustila teža? - Poiščite občutek, kako se dotikate stola in tal. - Spet se obračajte - in sicer z roko v desno, oči naj sledijo roki, glavo pa obračajte v levo. - Bodite pozorni na to, da oči skupaj z roko mehko drsijo v desno; roko premikajte samo do tja, do koder oči še počivajo na njej. Ni treba, da bi bili ti gibi posebno veliki, pomembno pa je, da jasno razlikujete drugega od drugega, tako da pri vsaki ponovitvi giba občutite manj napora. Od razsežnosti zavestnega razločevanja gibov in spoznanja, da nismo narejeni iz enega kosa, temveč sestavljeni iz mnogih, v čudovito celoto povezanih prostorov in členkov, je odvisno, kako svobodno se moremo gibati, kako radoživo in ustvarjalno delujemo v svojem okolju. Pri tem je posebej pomembno, da lahko svobodno izbiramo, kako bomo premikali glavo, oči, ramenski obroč; le tako se lahko res posvetimo vsemu, kar se dogaja okrog nas. Kako so ti gibi pomembni za naše dojemanje, spoznamo

37

Dojemajte kakor otroci

ponovno, če opazujemo otroke, kako z obračanjem glave optimalno izrabljajo svoje čute. Občudovanja vredno je, kako smotrno držijo glavo, zato da se lahko svobodno gibljejo, toliko bolj žalostno pa je videti odrasle ljudi, ki hodijo skozi življenje z eno ali več "plašnicami", mnogokrat povsem nesposobni, da bi gledali še z drugačnega zornega kota.

Ob

odvečni

napetosti je vse težje

Kako se zavedate svojega obraza? - Ali lahko brez truda sprostite spodnjo čeljust, brez potrebe ne gubate čela, pustite jeziku, da mehko počiva v ustni votlini? Spoznali boste, da vašim gibom zelo pomaga, če opustite nepotrebno napenjanje obraza (in tudi vse drugo, kar boste polagoma še odkrivali). če stiskamo zobe, pomeni, da se zelo trudimo biti nečemu kos. To zagrizeno hotenje vsako stvar samo še otežuje!

Poglobite pozornost če se vam zdi, da ste opisani gib osvojili, ponovite začetni Počivajte

in spet

počivajte!

Napor se zmanjša

gib - obračajte glavo, oči in roko v isto smer - vendar pred tem vsekakor za trenutek obmirujte in si odpočijte. Niso gibi, ki bi nas izčrpavali in preveč obremenjevali, temveč pozornost za najmanjše dogodke, ki je večina ljudi ni vajena - in prav zaradi nje potrebujete odmore. če boste polagoma spoznali, kaj pomeni razlikovati, se bo napor zmanjšal. In potem boste z manj truda zmogli več. Prekinjanje bo potem bolj kot "počivanju" namenjeno raziskovanju že obravnavanih gibov in ugotavljanju razlik. Ponovite torej začetni gib - kako vam uspe zdaj, ko ste razločili glavo in oči?- Kako daleč nazaj se zasukate zdaj? Ali se je kaj spremenilo?- Kaj iz okolja dojemate zdaj? - Ali

38

česa ste se zavedeli?

vam obrat, kakor ste ga izvedli zdaj, daje več užitka, zadovoljstva? Tudi zdaj ne glejte toliko na to, za koliko ste se obrnili, temveč predvsem kako ste to storili - kako lahko položaj zamenjate z drugim položajem in spet nazaj. Zavedajte se vedno znova, da ne gre za sam gib, temveč da prek gibov opazujete sami sebe. Marsikdo se zdaj obrača manj ko na začetku. To je kar dobro, ker pomeni, da se je človek prvikrat zavedel, da se "sili" biti posebno "uspešen" - in zato vedno stori preveč. Večina ljudi se tega, da "hočejo biti uspešni", ker to "morajo biti", najprej komaj zaveda; zakoreninjeno je v njih tako zelo, da sploh ne opazijo. če se zdaj v resnici obračate manj ko na začetku, ste lahko samo veseli; če ste se svoji ambiciji lahko odpovedali, ste se najbrž nekoliko približali temu, kar je za vas primerno.

39

Spremenjena podoba telesa spremenjena podoba jaza Spoznajte svoje meje in jih prestopite

Spomnite se zdaj na prvo orientacijsko točko in opazili boste, da jo lahko ob vsakem obratu pustite za seboj. Začetna meja torej po vsej verjetnosti ni bila prava (sicer pa ni nujno, da je prava ta, do katere ste prišli zdaj). Čisto preprosto se nekajkrat premaknite sem in tja po na novo pridobljenem prostoru med staro in novo orientacijsko točko.

Dopolnite podobo o svojem telesu

Premislite, kaj vas je v začetku oviralo, da obrata niste mogli izvesti tako kakor zdaj. Gotovo vam je jasno, da za omejitev niso bile krive mišice ali prekratke vezi ali zavrti členki. Morda boste spoznali, da je bila "zavora" v vaših možganih, ali bolje, v vašem omejenem razumevanju samega sebe, svojih sposobnosti, ki jih lahko uporabite za takšen obrat. Z vsemi temi gibi ste dobili več predstave o sebi, razširili ste lastno podobo, kakor je vtisnjena v vaše možgane, dosegli drugačno, popolnejšo podobo o svojem telesu in s tem drugačno podobo o sebi - samo to, kar mislimo storiti ali si predstavljamo, da bomo storili, lahko tudi v resnici storimo. Občutek

za razlikovanje poglablja zavedanje če vam je vse to jasno, preprosto spustite roki ob telesu in

ugotovite, kakšen je občutek na levi strani in kakšen na desni - ali se razlikujeta? če je odgovor pritrdilen - kje predvsem občutite razlike, kadar, na primer, roke in dlani počivajo na stegnih, kadar jih spustite ob sebi, kako čutite levo in kako desno ramo? Kako veliko je vaše vidno polje na obeh straneh, če gledate predse? -Kako zdaj obračate glavo v eno in drugo smer?

40

Opažajte, kar je očitno

Ugotovite tudi, kako stojite -

- in kako hodite

Ali vaša glava, ko se obrača na desno in na levo, ve, da se v tem trenutku morda bolj zavedate desne kakor leve strani? - Ali se še lahko spomnite, kakšen je bil vaš občutek na začetku, ko ste obračali glavo na levo in desno? Odgovori na ta vprašanja vam bodo pomagali, da boste pozornost v zaznavanju samega sebe usmerili tja, kjer se vam zdi sprememba v tem trenutku najbolj očitna. Ta pa je lahko nekaj povsem drugega kakor to, na kar sem vas jaz navajala. Bodite pozorni tudi na obe polovici obraza; ali imate občutek, da je levo oko enako veliko ko desno? - Kadar se rahlo nasmehnete, kako daleč k ušesu se pomakne desni, kako daleč levi ustni kotiček? Lahko tudi poskusite obrniti levo roko v levo in pri tem ugotovite, kaj se vam dogaja v tej smeri. Prav preveč gibali se vsekakor še niste. In če občutite razliko, ni zato, ker bi desno stran bolj "vadili" ko levo. Pač pa gre za to, da ste bili na desno stran bolj pozorni kakor na levo. To se pravi: podoba, s katero se vaša desna stran predstavlja v vaših možganih, je postala nekoliko jasnejša. Ugotovite tudi, kako stojite in kaj se je morda spremenilo. Kaj lahko opazite na svoji desni in kaj na levi strani? - Kadar se hočete ozreti, ali se obrnete na levo ali na desno? Recimo, da stopite nekaj korakov naprej - ali se vaše noge zavedajo vseh gibov? Stopite še nekaj korakov nazaj in ugotovite, prek katere rame se rajši ozrete. Zdaj pa pustite vse skupaj, lotite se česa povsem drugega, odpočijte si.

41

3. lekcija:

Zamislite si gib -

- pozorno in natančno

Ali občutite razlike?

Moč

predstave

Z dejstvom, da imamo desno in levo polovico telesa, skušamo v Feldenkraisovi delavnici podpreti proces samozavedanja. V začetku spodbujamo k izvajanju gibov samo eno stran. Tako začutimo razliko med tem, kar je, in tem, kar nam je tudi mogoče - zato namreč, ker se zavemo sami sebe. Z mislijo in močjo predstave lahko prenesemo gib na drugo stran. Ugotovili boste, da se vam zdi gib, ki ste ga na eni strani izvajali v mislih samo nekaj minut, mnogo lažji, izvedljiv z manj težavami in bolj samoumevno kakor na strani, na kateri ste ga res naredili. Seveda se to zgodi, če ste se v gib zamislili kar se da pozorno in natančno, ne samo približno. Najprej se z vzdignjeno levo roko nekajkrat obrnite na levo in si zapomnite orientacijsko točko, tako da boste ob koncu lekcije lahko primerjali. Nato naj roka miruje, vi pa si postopoma (z odmori) predstavljajte posamezne stopnje obračanja. Opazili boste, da misliti o gibu zahteva prav toliko pozornosti kakor gib sam in da vas, vsaj na začetku, tudi utruja. Če vam je misliti na določen gib težko ali sploh nemogoče, ponovite gib na strani, na kateri ste ga že izvedli, tako da vam bo spet jasen, potem pa si ga ponovno poskušajte predstavljati na drugi strani. Ko ste to opravili, vzdignite roko in jo obračajte na levo, zavedajte se, kako daleč sežete in predvsem, kako se zdaj obračate - za koliko presegate prvo orientacijsko točko? Ali je obračanje tekoče? Kako je to potekalo na drugi strani, kjer si giba niste zamišljali? - Kateri obrat se vam dozdeva bolj samoumeven? - Kolikšen je zdaj premer vašega gibanja, če se obračate izmenično na levo in desno? In kolikšen del okolja zaznavate zdaj? - Kaj se dogaja, če zdaj obračate glavo na desno in na levo - ali je kaj drugače ko poprej?

42

Obračajte

se in se zavedajte okolja: Vzdignite levo roko, obračajte se na levo, zavedajte se, do kod sežete. S tem gibom lahko razvijate še druge možnosti, ki vam pojasnjujejo, kaj vse pomeni obračanje.

Moč razmisleka

Vsekakor se morate zavedati, da ste bili z desno stranjo zaposleni morda kar pol ure, za razmislek o gibu na levo pa ste potrebovali le pet minut. če boste to premislili, se boste veliko naučili o tem, kolikšna je moč razmišljanja, kako delujemo kot celota in koliko so naši gibi in početja natančni ali nenatančni - ustrezno podobi, ki smo si jo ustvarili o njih in o sebi.

Za domišljijo ni meja

Različne

možnosti

S temi gibi lahko razvijate nadaljnje možnosti, ki vam pojasnjujejo, kaj vse pomeni obračanje - namreč v primeru, ko se ne obračate samo z delom sebe, temveč se z vsem bitjem organizirate in usmerite tako, da lahko gledate in zaznavate na to ali ono stran. O zaporedju gibov se lahko prepričate, če se usedete na stol v obrnjenem položaju, tako da imate naslonjalo pred seboj, noge pa na široko razkoračene. Kako to spreminja vaše izkušnje in obračanje? Poskusite kdaj drugič vse zaporedje opraviti stoje! - Kakšne so posledice, če potem večji del vaše teže ni več na medenici, temveč v nogah, medenica pa pri tem ostane enako gibljiva? Obrate lahko poskušate izvesti tudi tako, da se samo z eno nogo dotikate tal, druga pa je na stolu. Iger s temi gibi je neskončno, odvisno od vaše domišljije in duhovitosti. Ko ste doživeli, kaj pomeni razlikovati med tem in onim, lahko izvedete obrat tudi z zaprtimi očmi. Oči odprite šele ob končanem gibu; s tem boste preprečili, da bi se vam oči zadržale tam, kjer ste bili vajeni doslej, in ne na točki, ki vam ustreza zdaj.

44

Zavedajte se svojihsposobnosti

Ne silite se, če čutite odpor ali bolečino

V Feldenkraisovi delavnici poskušamo znova in znova razvijati občutek za samega sebe, bolje občutiti svoje meje, upoštevati jih in postopoma tudi prestopiti. Poskusite zdaj pri vseh gibih občutiti, kaj zmorete. Nikoli se ne silite h gibanju, do katerega čutite odpor ali vam povzroča bolečino; bolje je manj gibov, a več razumevanja za celoto. če giba ne morete opraviti brez bolečine, ga izvajajte samo v mislih - pozorno in natančno. Začnite s stranjo, kjer gibe izvajate laže, in zanemarite vse, kar vam je težko ali vam povzroča bolečino. Kdor govori o "problematični" ali "boleči" strani, največkrat hoče reči: "Ne zmorem - " in jo bo zato teže preoblikoval kakor ono drugo; lahko pa tudi pomeni, da se ta stran po dolgem času čuti svobodna. Resnično bo "zadihala", ker je ne bo več obremenjevala misel, da mora s prizadevnostjo in pozornostjo doseči spremembo. Tako je naš živčni sistem, v sodelovanju s predstavo, sposoben prenesti gib z ene na drugo stran - "slaba" stran se uči od "dobre" strani.

45

Za vašo domišljijo ni meja:

Možnosti za "igro" z gibi so številne preizkusite sami! Pri tem se nikar ne naprezajte; ni vam treba početi kaj posebnega, pač pa skušajte kaj občutiti.

46

47

4. lekcija: Urejenost celote

Vsi deli našega bitja so povezani med seboj

Živčni sistem nam omogoča, seveda če se te možnosti zavedamo, da tisto, kar moramo storiti, izpeljemo na najboljši način. Ne skrbi le za ohranjanje naših sposobnosti, temveč si tudi kar najbolj prizadeva zmanjšati zanemarjanje in škodo, ki jo povzročamo sami sebi - celo takrat, ko preslišimo tako glasna opozorila, kakor so bolečine in obraba. Naš živčni sistem si torej prizadeva ohraniti urejenost celote. če se spremeni del celote, se hkrati spremenijo tudi drugi deli. To se pravi: ne moremo spremeniti ali izboljšati načina, kako v stoječem položaju uporabljati noge, če hkrati ne spremenimo tudi položaja kolkov, ramen in tilnika. Ne moremo se spremeniti na desni strani, ne da bi s tem spremenili tudi levo stran. Ob naslednji lekciji vam bo postalo bolj jasno, kako tesno, celo neločljivo so med seboj povezani deli našega bitja.

Kako gre danes? Hoja Stopite po prostoru in nadzorujte občutek, kaj se dogaja z vami, kako se zavedate svoje hoje. Kje, na primer, občutite gib glede na to, da stopate korak za korakom? - Ali občutite gibe razen v stopalih in mečih še Raziščite vse to - kje drugje? - Kje pri hoji občutite, da dihate? - Kako se pri ali kaj drugega hoji počutita tilnik in glava? - Kako pa je, če se premikate vzvratno? - Recimo, da spet hodite naprej, ali lahko stopate po ravni črti, čeprav se ozirate nazaj? - Ali se vam to posreči bolje, če glavo obrnete v levo ali v desno? - Ali ste se pri tem spomnili nekaterih izkušenj iz prejšnje lekcije? Raziskujete lahko vse to in še kaj drugega, kar se vam samim zdi "vprašljivo", in si tako izoblikujete občutek, kako se gibljete v prostoru in kakšni so posamezni gibi.

48

Kako gre danes? Hoja: Stopite po prostoru in nadzorujte občutek, kaj se dogaja z vami, česa se pri tem zavedate. Hoja je nekaj, kar potrebujemo vsak dan.

Stati in hoditi vsakdanja nujnost

Delo s skupino rada začenjam s hojo. Hoja je gibanje, ki ga vsi poznamo, naš skupni imenovalec. Vsi smo hodili, da bi prispeli na mesto, kjer smo zdaj; in spet bomo hodili, da bi odšli s tega mesta. Hoditi je vsakdanja nujnost prav tako kakor stati. Tudi po lekciji, ki smo jo vadili na tleh, preizkusimo, ali se je kaj spremenilo pri tem, kako hodimo in kako stojimo. če izkušnje z enega področja nismo prenesli na druga področja, učenje ni bilo uspešno.

Pripravitise, zavzeti se Ne hitite!

Zdaj pa lezite na tla, na hrbet. Pripravite se počasi, skušajte občutiti, kako se hrbet dotika tal. Na nekaterih mestih se dobro prilega, na drugih pa ni nobenega stika. Skušajte občutiti hrbtenico z vidika dotikanja in nedotikanja. Ugotovili boste, da se tal ne dotikajo vsa vretenca - katera se dotikajo in katera ne? Nato ugotovite, kolikšen je odmik od tal v spodnjem delu hrbtenice, kolikšen pod tilnikom. - Ali so odmiki enako veliki? - če niso, kateri odmik je večji, višji? - Ali bi na mesto odmika lahko podložili dlan ali kar celo pest? Način, kako se znajde hrbtenica v razmerju do tal, katera vretenca se prilegajo, katera ne, je pri vsakomer drugačen - odvisno od tega, kako smo se navadili uporabljati vretenca za držo, pri hoji, osebna zadeva pač. Izhodišče je torej od vsega začetka za vsakogar drugačno. Iz tega je mogoče sklepati, da ni lekcije, ki bi učinkovala enako na vse ljudi. V mislih se nekajkrat pazljivo spustite vzdož hrbtenice - od tilnika do medenice. Skušajte ugotoviti, ali je odnos med hrbtenico in tlemi pri vdihu drugačen kakor pri izdihu. Dognali boste, da je hrbtenica zelo spremenljiva; v zvezi z

50

Gibljiva hrbtenica

Zavedajte se, a ne "popravljajte"

njo ni ničesar, kar bi bilo trdno, razen našega prepričanja, da je trdna. Raziskujte svoj občutek še malo dalje, pomagajte si tako, da spet primerjate levo in desno stran. Primerjajte, kako se dotika tal leva, kako desna stran, kolikšne so površine, ki se jih dotikata, kolikšno težo nosi leva, kolikšno desna polovica hrbta. Ko boste pozornost usmerili na področja medenice, prsnega koša in glave, boste verjetno začutili, da leži ena stran medenice nekoliko globlje ko druga, da se vam zdi ena stran težja ko druga. - Najdite razlike in jih pri sebi opišite. Kaj opažate, če primerjate levo in desno polovico prsnega koša? - Ali so rebra naložena na enak način? - Ali se vam zdita lopatici enako veliki? - Morda se ena dotika tal bolj neudobno ko druga? - Kje se vam tilnik dotika tal? Na sredini, tako da nos štrli navpično - ali malo v levo ali v desno? To pomeni, da ležite bolj na levi ali bolj na desni strani. Vsega tega se zavedajte, ne da bi takoj kaj spreminjali, se skušali "popraviti".

Sprejmite izhodiščni položaj V tem trenutku bi bilo še prezgodaj prizadevati si za simetrijo, kar se najbrž vsiljuje samo od sebe. Izhodiščni položaj lahko natančno dojamete le, če ste ga sposobni priznati, in šele v tem primeru boste ob koncu lekcije lahko primerjali. Samo tako - iz sebe in na sebi - boste lahko ugotavljali, kako napredujete.

51

Zavedeti se in zavedati se

Občutiti

celoto,

ne samo posamezna področja

Leže se laže občutimo

Kaj občutite, če zdaj primerjate med seboj lego desne in lego leve noge, vzemimo podkolenski jamici - ali je zunanji del pri eni nogi bliže tlem kakor pri drugi? - Ali je to morda tista stran, na kateri ste občutili nekaj več teže ali h kateri se je nekoliko nagnil vaš nos? - Takoj na začetku vsake lekcije in potem vselej znova vzpostavljajte razmerja med posameznimi deli telesa, pa čeprav ležijo tako vsaksebi kakor nos in noga. Ali lahko primerjate tudi roki? Kako pa je z razdaljo med vašimi boki in levo dlanjo ter boki in desno dlanjo - ali je enaka na obeh straneh ali na eni drugačna? - Ali sta roki enako dolgi? - če nista, katero občutite kot daljšo? če ste se tako "prečesali", boste že zaradi tega občutili sami sebe bolj kakor na začetku lekcije. Zdaj se morda res zavedate sami sebe in ste tako na trdnih tleh. Na začetku si vsekakor vzemite dovolj časa za "prečesavanje"; sposobnost, da se zavedate svojega položaja, bo polagoma postajala vedno večja. Zaradi marsičesa se mnogo prej začutimo, če se dotikamo tal, kakor pa, na primer, stoje v prostoru, kjer nas obdaja samo zrak. Ko si hočemo izostriti občutke, so tla naš objektivni prijatelj - saj nam omogočajo dognati, ali se je kaj spremenilo. Ležanje na tleh je pomembno tudi zato, ker odpade pritisk teže, ki v stoječem položaju pritiska na podplate, in iz njega izhajajoča organiziranost celotnega organizma; okostje, mišice in živčni sistem ne dobivajo običajnih impulzov, kar omogoča učenje novih gibov.

52

Zavestno se prestavljajte iz položaja v položaj Skrčite

Opazujte vsako spremembo

Počitek

Zanimajte se za potek

noge v kolenih in opazujte, ali se zato spremeni položaj hrbta. - Kje predvsem čutite spremembo? Zdaj pa noge spet iztegnite - kako se na to odzove hrbet? - Gib ponovite večkrat, zato da se lahko bolje opazujete. - Pazite, koliko so ledvena vretenca odmaknjena od tal. - Ali občutite, da hrbtu ni vseeno, ali so noge skrčene ali iztegnjene? Zdaj boste morda občutili, da se ob tem, ko spreminjate lego nog, spreminja tudi prostor med ledvenim delom hrbtenice in tlemi - enkrat se razširi, drugič zmanjša. Opazujte še naprej in ugotovili boste, kako se premika medenica: svojo težo nagiba ali ziblje zdaj naprej, zdaj nazaj - tako da se enkrat dotika tal bolj na področju trtice in mišic na sedalu, drugič bolj na področju križnice. Za trenutek si odpočijte. - Kako se počutite - ste utrujeni ali živahni? - Posebej se ne trudite. - Ponovno skrčite noge, poiščite gib, ki vam bo dopustil, da boste ob skrčenih nogah povečevali in zmanjševali prostor pod ledvenim delom hrbtenice. - Pri tem ne dvigujte medenice, temveč samo prelagajte njeno težo - naprej in nazaj. Morda boste morali zato spodnji del hrbta enkrat pritisniti k tlom (pritisk naj ne bo močan), drugič usločiti, kakor da bi se pod vami morala splaziti majhna žival. Nikar se ne naprezajte, oziroma samo toliko, da boste občutili gib. Dosežek ni pomemben, temveč način, kako se lahko spreminjate iz položaja v položaj in spet nazaj. Bolj ko dosežek naj vas zanima potek. če vam je dovolj, prenehajte, iztegnite noge in opazujte, kako ste občutili ta mali gib.

53

Najdite svoj položaj Kaj je primerno?

Noge ponovno skrčite in jim počasi poiščite dve res dobri mesti - kaj pa je "dobro" mesto? Ali se še spominjate razmišljanj v stoječem položaju? Nobenega mesta ni, ki bi bilo samo po sebi dobro za vse ljudi, recimo, določena razdalja med nogami ali med nogami in sedalom. Poskusite razviti občutek za svoje potrebe, svoj položaj. Dober položaj je za vsakogar izmed nas nekaj drugega. To je položaj, ki je v tem trenutku najprimernejši in za katerega se odločate glede na svoje dosedanje vedenje. Ni nujno, da je položaj, ki ste ga našli, optimalen, imate pa vse možnosti, da ga izboljšate - pri raziskovanju gre prav za to.

Vse življenje hodimo, življenje mojstrimo Občutite

težo!

Kje je točka, na kateri se, po vašem občutku, mišicam sedala in stegen ni treba posebej naprezati, kjer so sproščene? - Kdaj občutite, da se tal dotika res cel podplat? - Ali vam kaj pomaga, če nekajkrat vzdignete eno nogo in pri tem pazite, da meča mlahavo visijo iz kolenskega sklepa in stopalo iz gležnja, potem pa nogo spet prepustite težnosti? (Spomnite se, kaj ste ugotovili, ko ste vzdigovali stol.) Ponavljajte ta gib večkrat. - Kakšen je zdaj občutek v stopalu? - Ali je kaj drugačen kakor v stopalu druge noge? Ponovite isto tudi s tem stopalom - opazujte, kako se obe stopali zdaj dotikata tal in predvsem, kje se jih dotikata. Najbrž je zdaj občutek v stopalih drugačen in se položaja zavedate drugače kakor pred nekaj minutami. Iz načina, kako postavljamo stopala, lahko sklepamo, kako ravnamo z vsemi svojimi sposobnostmi.

54

Postanite voljni Zdaj ponovno zazibajte medenico in opazujte, ali se je kaj spremenilo glede na to, da ste izboljšali položaj. Ali si lahko pri gibu dovolite že kaj več? Kje vse se zavedate giba, ki je Občutite celoto, takšen zato, ker ste se spremenili na svoji sredini? - Kaj se, ne samo recimo, dogaja z vašim prsnim košem? - Ali vedo vaša posamezna rebra, vaše lopatice, kako pregibate medenico? področja Pomislite, da nimate prsnega "zaboja", ki se pod pritiskom polomi, temveč prsni "koš", mehak ustroj, ki se upogiba, je voljan - če se tega le spet naučite. Ali vaša glava ve za gibanje medenice? Kolikšen je prostor · pod tilnikom? Ali morda občutite, da se obrne tudi glava, če se premakne medenica? - Napravite še nekaj gibov, potem pa prenehajte in ugotovite, ali zdaj drugače občutite, kako se dotikate tal. Obrnite se na stran in se vzdignite na kolena in na roke, brez hitenja poiščite štiri oporne točke. Tudi v tem primeru obstajajo za vaše roke in kolena čisto določena mesta, ki omogočajo optimalno prenašanje teže. če ste pripravljeni, izvedite naslednji gib, podoben tistemu, ki ste ga pravkar naredili leže na hrbtu: spremenite položaj Gibljivost hrbtenice tako, da je hrbet čisto okrogel, se pravi, da se hrbtenice podaljša, potem pa zavzemite nasprotni položaj, namreč, da hrbtenico usločite, torej skrajšate. Ponovite gib večkrat in opazujte, kako se medenica v bokih vzdiguje in spušča in kako na gibanje reagira cela hrbtenica. Ali lahko dosežete, da se bosta kot podaljšek hrbta vzdigovala in sklanjala vaš tilnik in s tem glava? - Ali občutite, kako se ob tem lahko spremeni tudi cel prsni koš? Kakšno spremembo zaznate, če opazujete lopatici in prostor med njima? - Kaj se pri tem dogaja z dihanjem? - Zdaj pa bi

55

Postanete utrujeni ali živahni?

si najbrž radi odpočili. V nadaljevanju opazujte, ali postajate pri vsem tem ugotavljanju utrujeni ali bolj živahni, bolj pozorni na vse, kar morate opazovati. Potem počasi lezite na hrbet, skrčite noge in ponovite začetni gib. Ali vam je zdaj kaj lažji? Zelo verjetno si zdaj jasneje predstavljate, kako sta povezani medenica In glava, ker se bolj zavedate, kaj je med obema in da tudi ta področja lahko postanejo voljnejša. - Skušajte občutiti, kako, predvsem pa kje se je vse spremenilo.

Človek se obrača kot celota

Hrbtenica kot veriga

Zdaj pa nadaljujmo. Skrčite noge, položite desno nogo čez levo, nato pa kolena počasi spuščajte na desno - vendar samo toliko, kolikor vam ni naporno - in jih spet brez truda vrnite v izhodiščni položaj. Ponovite nekajkrat In opazujte gibanje medenice, ki se prilagaja teži in gibom nog. Pri tem boste občutili, kako se teža medenice preloži na eno polovico, medtem ko se druga nekoliko privzdigne od tal. Ko se noge vrnejo v sredino, se teža ponovno enakomerno razdeli na obe polovici medenice. Zdaj pa se spomnite na to, kar že veste, namreč, kako se hrbtenica spreminja v zvezi z medenico. Hrbtenico si lahko predstavljate kot verigo s posameznimi členki In sklepi - vsak členek se vrti od spodaj navzgor v desno in se spet odvija nazaj. Obležite za hip - kaj občutite glede na to, da ste se nekajkrat obračali v isto smer, kako to vpliva na vaš položaj In na lego obeh delov medenice? Ponovite gib. Opazujte, kako na obračanje reagirata tilnik in glava. - Pazite, na primer, na razmik med brado in prsnim košem, na neki stopnji boste opazili, da se brada skloni k prsnemu košu, čisto drugače pa bo na neki naslednji stopnji. - Ali se hoče glava obračati hkrati z drugimi deli telesa? če

56

Človek se obrača

kot celota: Lezite na tla in se zavedajte samega sebe. Ugotovite, kaj se glede na dotik s tlemi spremeni, ko skrčite noge. - Ko si hočemo izostriti občutek za samega sebe, so tla naš objektivni prijatelj. Levo nogo položite čez desno in se obrnite - kje vse občutite gib? Ponovno skrčite noge. Desno nogo položite čez levo in s koleni nekoliko zanihajte na desno. Opazujte, kako se v celoti spremenite, da kolenom omogočite ta gib.

je tako - v katero smer? - Kam gledajo oči? - Zdaj pa si spet malo odpočijte. Kako reagirata Ali se še spominjate, kako ste se obračali na stolu? Kakor tilnik in glava? vidite, se še vedno vrtimo okrog iste teme, le da zdaj ne premikamo zgornjega dela telesa, temveč noge in medenico. V obeh primerih se lahko naučimo nekaj o tem, kaj spodbudi gib in da človek sodeluje v njem kot celota. Potem ko ste v ležečem položaju primerjali obe strani med seboj, ponovno skrčite noge, položite levo nogo čez desno in ponovite iste gibe v levo. Ali vam je obračanje v to smer samo po sebi bolj všeč ali pa vam je ljubše obračanje v drugo smer? Za nekaj časa posvetite pozornost prsnemu košu. - Ali čutite, kako se pri obračanju širi na eno stran? - Ali občutite spremembo, ko se kolena vrnejo v prvotni položaj? - Pri tem gibu se posamezna rebra zbližujejo ali oddaljujejo drugo od drugega. Za dihanje se ne Tudi gibi, ki jih povzroča dihanje, so lahko večji ali manjši menite če tako hočete. Ne skušajte vplivati na to, naj se postopoma zgodi samo od sebe. - Ali na določeni stopnji gibanja rajši izdihnete in na drugi rajši vdihnete? Postopek nekajkrat obrnite in občutite razliko. - Možno pa je, da ne boste ugotovili nobene enakomernosti; nič zato, nikakor se ne silite dihati na določen način. Kakšen je vaš občutek, če stopalo oprete na notranji rob, potem pa vrnete v prejšnji položaj, tako da občutite tla pod celim stopalom? - Ali občutite tudi prste na nogah? Ali jih natezate brez potrebe? Zdaj pa si odpočijte.

58

odveč Ko boste spet pripravljeni in če vam ne dela težav, se spet

Opustite, kar je obračajte.

Znati

početi,

kar

hočemo početi

Ugotovite, ali se morda po nepotrebnem naprezate in kje. To je izredno pomembno pri vsakem opravilu, namreč, da se opazujemo pri vsem, kar počnemo, da opuščamo, kar je odveč, in vendar izpeljemo, kar smo si zadali, morda celo učinkoviteje - z drugačnim rezultatom in razpoloženjem.

Pozorno zaznavajte vse novo

Opazujte se, kako stojite in kako hodite

Ali lahko ostanete pozorni na vse odvečno, če gib ponovite večkrat? - Nato opazujte, kako se po tako pazljivo izvedenih gibih prepuščate težnosti in mirovanju. - Ugotovite tudi, ali zdaj, ko ste razgibali obe strani, ležite kako drugače. Potem ponovno skrčite noge - na katerih mestih so se stopala znašla zdaj? - Ali dejstvo, da ste raziskali obrate v obeh smereh, kakor koli vpliva na način, kako medenica zdaj zaniha naprej in nazaj? Poležite še malo, obrnite se počasi na stran, postopoma se postavite na noge. Roke mirno lahko uporabite tako ko otroci in prav nič ni treba, da bi bila glava prva, ki prispe do vrha. Za trenutek pomislite, kako stojite, še kasneje, kako ste zakoračili po prostoru. Zaznajte vse, kar se vam zdi nenavadno, spremenjeno ali novo. Sledi naj odmor. Ob vsakdanjem delu se spomnite na ta ali oni gib. Začudili se boste, kaj vse iz naših lekcij bo šele kasneje prišlo za vami. Ne opazimo vsega takoj, niti se ne zavemo. Toda informacije - že doslej ste jih dobili veliko - so tu in lahko učinkujejo.

59

5. lekcija: Držati se pokonci ni napor

Ustrezate neki normi ali sami sebi?

Za več jasnosti gre

Nadaljujemo. Lezite spet na tla, zavedajte se, kako ležite. Občutki bodo različni ne glede na to, ali ste napravili krajši ali daljši odmor, ali je od zadnje lekcije minil dan ali več dni. - Kaj ste občutili med odmorom? - Ali se tako, kakor ležite zdaj, še lahko zavedate, kaj ste si razjasnili v zadnji lekciji? Ali pa ležite zdaj spet čisto drugače? Nato se spomnite na "prečesavanje", na dotik s tlemi ali odmik od njih, na primerjavo med svojo levo in desno stranjo. - Začnete lahko s hrbtenico ali pa kje drugje, kjer vam je vse jasno. - če občutite roke in dlani, pomislite, ali ležijo tako, kakor so vas nekoč učili, da je "pravilno", ali pa tako, kakor je v tem trenutku najprijetneje vam, vašim ramenom in hrbtu. Kakor vidite, se je kar naprej mogoče spraševati, ali v danem trenutku ustrezamo neki normi ali sami sebi. Obrnite roke najprej navznoter, potem navzven, tako da so k tlom obrnjene enkrat dlani, drugič hrbet rok. Ali so pri tem gibu sodelovala ramena - in hkrati tudi hrbet? Raziščite tudi, kakšen je občutek, kadar razširite roke močno, srednje ali malo. - Zavedajte se, kako vsaka izmed možnosti spreminja vaš položaj. Nato pa obležite, kakor vam najbolj prija. Na svoj trenutni položaj ne glejte kot na rezultat, temveč kot stopnjo v procesu, ki vam dovoljuje, da se spotikate, motite in v pomotah, vidite, seveda če se jih zavedate, kar so v resnici, namreč - koraki k več jasnosti.

60

Koraki k več jasnosti: Na tleh leže primerjajte svojo desno stran z · levo - kako ležijo roke? Obrnite roke navznoter in navzven. Ali ste začutili, da pri tem gibu sodelujejo tudi vaša ramena prek njih pa hrbet?

Razpoloženje in ritem

Razpoloženje je povezano z napetostjo

Nato skrčite noge in začnite zibati medenico. Težo prelagate z ene strani medenice na drugo - kakšne spremembe in gibanje ter kje ugotavljate glede na to? Kakšne volje ste pri tem gibanju?- Gibljete se lahko na zelo različne načine; težo lahko prelagate na levo in na desno v "vojaškem" ritmu ali kot "1- in 2- in", kar vam je morda znano s plesnih vaj. Lahko pa se odločite za nihanje, torej sklenjeno gibanje brez vmesnega postanka. Od vaše volje je odvisno, ali so gibi daljši ali krajši. Kako kratek je lahko vsak tak gib? - Ali so gibi lahko hitrejši, ne da bi hiteli - ali so lahko počasnejši? V miru preizkusite različne ritme; opazili boste, da vsi vplivajo na vaše razpoloženje - razpoloženje je povezano z napetostjo - in pripravljenost za izvajanje teh gibov.

Lahkotnost gibanja

Napor se zmanjša

Ali ste kdaj začutili, kako so vaša stopala pomembna pri tem, kar pravkar počnete? - Najbrž ste opazili, da pritiskate na tla zdaj bolj zdaj manj močno. - Ta pritisk stopal na tla se po nogah in njihovih členkih prenaša v medenico, pa naprej v hrbtenico in prsni koš, vse do glave - in spet popusti. Opazujte to še nekajkrat. Kolikor dalj časa se boste ukvarjali s tem gibanjem, toliko bolj jasno vam bo, da vsi gibi postanejo lažji, če poznamo svoje okostje, svoje ogrodje. Za gib boste potrebovali vedno manj moči, vedno razločneje boste občutili, kako se lahko pritisk širi neovirano od stopal naprej skozi vse okostje. To je pomembno predvsem za pokončno držo. Tudi v tem primeru stopala pritiskajo na tla s celotno težo telesa; in kolikor bolj se zavedamo svojega "ogrodja", kolikor bolje ga

62

Pomebno za držo

pokončno

znamo graditi, toliko manj nam je treba napenjati mišice, zato da se vzdignemo, se držimo pokonci in premikamo v prostoru. če svojega ogrodja ne uporabljamo tako, kakor bi ga lahko, pomeni to nepotreben napor za mišice in s tem za celotno dogajanje v telesu. Nepotrebno napenjanje izhaja iz predstave, da morajo mišice "delati". Držati se pokonci ne sme biti napor; prej je lahkotno, breztežnostno stanje, ki nam omogoča dihati in se svobodno odzivati na zahteve okolja, sporazumevati se z drugimi ljudmi. Vrnimo se k zibanju bokov - kako velik ali kako majhen mora biti pravzaprav pritisk stopal na tla? - Kakšno je med tem vaše razpoloženje? - Za trenutek mirno obležite in opazujte, kako se hrbtna stran zdaj dotika tal. Zdaj nagibajte glavo na desno in na levo - storite to brez truda, bolj kot zmigovanje z glavo v obe strani kakor gibanje. - Nato naj glava obmiruje na sredi (morda ste opazili, da je ob nagibanju glave popustila napetost v obrazu) in se nekajkrat ponovno zazibajte v bokih. Zdaj, ko ste nekoliko sprostili tilnik, morda jasneje dojemate povezanost med medenico in glavo.

Mirno gibanje - razgiban mir Ali občutite spremembe?

še enkrat položite desno nogo čez levo in se obračajte v desno. Kako zdaj opravite ta gib, ali občutite, kako so noga, medenica in glava povezani med seboj? Ponovite večkrat, nato pa obe stopali položite na tla, roke pa vzdignite proti stropu. Pazite na to, da roke ne bodo napete niti skrčene v komolcih. Potem prepletite prste, kakor ste že delali. Tako ste ustvarili trikotnik iz obeh rok in prsnega koša, zdaj pa ga začnite nagibati v levo. Pazite na to, da se komolci (predvsem seveda levi) ne bodo krčili in

63

Lahkotni gibi

Preverjajte občutek

da bodo prsti ostajali sklenjeni brez premikanja. Gibljite se brez napora, ne da bi zadrževali dih, v levo in spet nazaj na sredino. Kaj se ob tem dogaja z vašo glavo, vašimi očmi? - Ali čutite, kako se prerazdeljuje teža v hrbtu? - Stopala naj bodo oprta v tla, se pravi, kolena naj se ne gibljejo v levo, saj se ne mislite prevrniti na bok (še vedno smo pri "obračanju"). Ali občutite, kako se obračanje spreminja, predvsem pa kje? Ko vam je dovolj, položite roke na tla, desno nogo pa čez levo in se obračajte na desno. - Opazujte, ali to, kar ste pravkar ugotovili pri gibanju rok v levo, vpliva na obračanje v desno. Morda se bo pokazalo, da se kolena lahko bolj približajo tlom in z manj napora kakor poprej. Kako pa ocenjujete gibanje v desno? Kako se vrnete na sredino? Potem prenehajte; medtem ko za trenutek obležite, skušajte občutiti, kako vse skupaj vpliva na dotikanje s tlemi na levi in na desni polovici vašega telesa. Noge ponovno skrčite v kolenih, položite levo nogo čez desno in najprej z nekaj ponovitvami ugotovite, kako izvajate obračanje v levo. Potem postavite obe stopali na tla, vzdignite roke, tako da nastane trikotnik, sklenite roke na neobičajni način (spomnite se na začetek!) in se gibajte na desno. Nato spustite roke, levo nogo pa ponovno položite čez desno in opazujte, kako vam gre zdaj z gibanjem na levo. Kaj se je spremenilo? Nekaj časa ležite. Ali čutite, da ste zdaj zaznali obe strani? Ponovno skrčite kolena, z rokami napravite trikotnik in se gibljite z leve na desno in nazaj. - Najbrž boste ugotovili, da se hkrati giblje tudi glava.

64

Kaj se Je spremenilo?

Osvojiti, kar Je bilo neznano

Nenehno se spreminjamo

Sledite z očmi gibanju rok, ugotovite tudi, koliko se roke lahko približajo tlom, ne da bi se posebej trudili. - Sledi kratek odmor. Ali se pri tem gibanju spominjate obračanja na stolu? Zdaj lahko na tleh poskusite na podoben način razmejiti delovanje rok, glave in oči. če ste te možnosti doumeli, tako da ste zadovoljni, spustite roke za trenutek na tla. - Nato preverite začetno gibanje glava, oči in roke v isti smeri - kaj zdaj jasneje vidite ne le v zvezi z obsegom gibanja, temveč predvsem s kakovostjo vašega početja? Kako se sprememba pokaže, ko obmirujete in se prepustite težnosti? Morda boste ugotovili, da je vaše mirovanje lahko zelo živahno, razgibano, da so vaši gibi mnogo "mirnejši", kar nima nič opraviti s hitrostjo ali velikostjo. Mirnemu gibanju ustreza razgiban mir in narobe - prvo ni možno brez drugega. Morda ste opazili, da vam poskusi razmejitve delovanja vdrugo povzročajo že manj težav, da že laže ugotavljate, kakšne možnosti imate. Pomembno je, da naučeno ponavljate, se spominjate že znanega, da spoznate, kako ste osvojili, kar vam je bilo prej tuje, zdaj pa vam je na voljo. Pri gibanju pravzaprav ne more biti ponavljanja; ker se nenehno spreminjamo, isto stvar doživljamo različno. če boste, recimo, čez leto spet brali to knjigo, boste vsebino, predvsem pa gibe dojemali gotovo čisto drugače kakor danes, najprej zato, ker vsebino že poznate, potem pa še zato, ker ste medtem marsikaj doživeli in obvladali. Preden se postavite na noge, še enkrat, kakor na začetku, obrnite glavo v levo in v desno in se vsega dobro zavedajte.

65

Soigra če se vam da raziskovati dalje, lezite na tla in počakajte

Vedno lažje razumevanje

Opažajte vsako spremembo

trenutek, da se zberete. Trenutek - pomeni za vsakogar kaj drugega, toda občutili boste, kako se vaša sposobnost zbrati se, razumeti svoj položaj izboljšuje in da za to potrebujete vedno manj časa. Razen tega boste ugotovili, da odkrivate vedno kaj novega, kar vam pomaga začutiti, kaj se z vami dogaja. Skrčite kolena in namestite stopala; spomnite se, kako ste težo v medenici že prelagali najprej na levo in potem na desno, hkrati pa ste s prekrižanimi nogami nihali na levo in na desno. Storite spet tako, vendar se opirajte na stopala in ne nagibajte kolen na levo in desno. Ko boste težo v medenici prelagali z ene strani na drugo, boste odmikali od tal zdaj desni zdaj levi bok. - Kakor pri nihanju z medenico naprej in nazaj tudi zdaj ne vzdigujte cele medenice, temveč samo prelagajte težo. Gib lahko v začetku izvajate samo na eni strani, tako da vam bo postalo jasno, kaj pravzaprav pomeni. Pri tem naj bo desna noga iztegnjena, leva pa skrčena v kolenu počiva na stopalu, levi bok vzdigujete in spet spuščate. Ponovite večkrat. - Ali čutite, da vam stopalo pomaga preložiti težo medenice na desno? - Ali še veste, da lahko stopalo bolj ali manj pritiska na tla? - Pazite, kako pritiska ob tla leva oziroma desna lopatica. Ugotovili boste, da pri obračanju ena lopatica bolj pritiska ob tla kakor druga, da pa se pritisk vedno znova izenači. Za hip mirno obležite. - Kako zdaj leži medenica? Nadaljujte z istim gibom. - Pazite, da se ves čas dotika tal celo stopalo in se ne nagiba na notranjo stran. To tudi pomeni, da se koleno ne giblje zraven v desno, da pa v nogi nastaja drugo gibanje. - Ali občutite, da se koleno

66

Lahkotnost gibanja: Občutite, kako se hrbtna stran dotika tal. Obračajte glavo na desno in na levo. Storite to brez truda, bolj kot zmigovanje z glavo kakor gibanje.

Zaznajte soigro

nekoliko giblje v smeri stopala? če je tako, boste videli, da je gibanje v celoti bolj učinkovito. Morda vam bo pomagalo, če si predstavljate, da nekdo stoji ob vašem stopalu in vsakokrat, ko hočete medenico obrniti v desno, nalahno potegne koleno naprej in ga potem spet počasi spusti, da se lahko medenica vrne na sredino. Ali bi vam počasi postajalo mogoče, da bi se v hipu zavedeli vseh posameznih sprememb skupaj? Da bi se zavedeli, koliko vse te spremembe (v stopalu, kolenu, v ramenih - kaj pa glava?) prispevajo, da lahko medenico rahlo obrnete v desno in vrnete v prvotni položaj, tako da z vsako ponovitvijo izpopolnjujete predstavo o samem sebi. Kaj se dogaja v vaši desni nogi, z vašimi rokami? - Skušajte občutiti, kako se v čudoviti soigri, ki se začenja s pritiskom levega stopala, spreminja celota. Potem pa prenehajte in opazujte, kako ležite po takšnem gibanju.

68

Zbrati se: Kadar se vam le da, lezite na tla

in počakajte, da se zberete. Občutili boste, da vam postaja vedno laže zbrati se, razumeti svoj položaj - in da je to vedno manj odvisno od časa. Znova in znova boste odkrivali kaj novega, kar vam bo pomagalo občutiti vaš položaj.

69

Zavedajte se smeri

Premislite gib, pazljivo in natančno

Občutek za smer odloča o razločnosti gibanja Ali ste opazili, kako vam je pri izvajanju gibov pomagalo, da ste se zavedali, v katero smer se giblje koleno? To spoznanje vam bo v pomoč pri katerem koli gibanju. če ponovite gib, boste lahko sami ugotovili, kako velika je razlika, če pazite na koleno in ga zavestno gibate naprej in nazaj ali pa če tega ne storite. če vemo, v katero smer se gibljemo in to vedenje na področjih, ki nam pomagajo izpeljati gibanje, tudi resnično občutimo, bo naše gibanje razločno. Preverite, ali lahko to vedenje uporabite pri naslednjih gibih. Gib si predstavljajte na drugi strani, in sicer postopoma. Sposobnost predstavljanja okrepite tako, da izpostavite desno nogo. Gib nekajkrat ponovite na tej strani - najprej zato, da boste po premisleku o gibu lahko primerjali, kaj se je na gibu spremenilo, in drugič, da boste morda lahko ugotovili, da je ta stran že mnogo "pametnejša" kakor prva, da se je že naučila od one druge. Ne pozabite uporabiti opor, ki so vam pomagale že na oni strani. Gib nam postane jasen, če se zavedamo posameznih stopenj, ki ga omogočajo.

Ko ste premislili, dejansko naredite gib. - Kakšen se vam zdi gib, če ga primerjate z gibom na drugi strani? - Kateri gib je razločnejši, kateri preprostejši, razumljivejši - "zamišljeni" ali izpeljani? Možno je, da vam je bilo vdrugo laže misliti o gibu in je zato drugačen tudi učinek. Napravite kratek premor in ugotovite, kako ste zdaj porazdelili težo na obe polovici. Zdaj pa ponovite začetni gib - ali ga lahko izvedete razločneje? - Morda zdaj razumete, kako stopala podpirajo gibanje na sredini, kako izmenoma pritiskate na tla zdaj z levim zdaj z desnim stopalom, kar vam omogoča, da se spreminjate v celoti.

70

Človek se giblje

kot celota: Tudi po vajah, ki ste jih izvajali na tleh, preverite. ali se je morda kaj spremenilo pri tem kako hodite in kako stojite. Pri hoji sodeluje vse, ne samo stopala. Opazujte, ali ste kaj bolj dovzetni po gibih, ki niso namenjeni sproščanju, temveč

preusmerjanju in urejanju celega človeka.

71

Občutite,

Zavedajte se soigre

kako se obrača medenica in z njo hrbtenica, kakšna je sprememba v prsnem košu, kaj se dogaja z lopaticami, rokami, glavo in tilnikom, z očmi.

Sprehajajte se in ne "garajte"

Urejajoči

gib

Ta gib je zelo pomemben pri prelaganju teže med hojo; toda leže na tleh laže občutimo, da pri hoji sodeluje celo telo, ne samo stopala. Nadaljujte z vajo in si predstavljajte, da se sprehajate (na sprehodu nihče ne misli, da dela). Ugotovite, ali se vaš gib spremeni ob misli, da bi ga morali izvajati več ur. - Ali bi zmogli tudi z manj napora? Kadar se vam zljubi, se obrnite na bok, vzdignite se in takoj stopite naprej, se pravi, da se teža prenese z leve na desno. Opazujte, kako hodite, če ostanete tako občutljivi, kakor ste bili pravkar na tleh. Odpočijte si - ugotovite, ali ste kaj bolj voljni po gibih, ki niso namenjeni sproščanju, temveč preusmerjanju in urejanju celega človeka.

V gibanju je

človek

udeležen kot celota

Lezite spet na tla in skrčite noge v kolenih - kakšen položaj so si našla stopala zdaj? - Ponovno zazibajte srednji del telesa. - Kako zdaj razumete ta gib? - Ali občutite, koliko manj moči kakor v začetku verjetno uporabljate zdaj (najbrž se še spominjate prvih poskusov)? Za tem se zadržite na sredini, še enkrat z rokami oblikujte trikotnik in opazujte, kako ga zdaj lahko premikate v desno in v levo. - Kako daleč sežete na desno oziroma levo zdaj - dlje kot prej? če je tako, ali veste zakaj? - Kako je z boki? - Kako stopala sodelujejo pri gibanju rok'.? Ob tem se lahko ponovno prepričate, da je nameravani gib veliko teže izvedljiv in zahteva več napora, če se omejimo

72

Vse gib

vključite

v

samo na področje, ki naj v resnici izvede ta gib. Spoznali boste, da je mogoče gib izvesti laže in smiselneje, če pritegnemo vanj vse svoje bitje in torej nismo usmerjeni le v eno točko. če ste pri volji poskušati še naprej, vsakokrat ko roke zanihajo v levo, zavestno vzdignite levi bok, in desni bok, ko roke zanihajo v desno. - Videli boste, kako bistveno se ob tem spremeni gib. - Opazili boste, da se je zmanjšal radij pri odročenju, a da se je zaradi tega v hrbtenici morda pojavil nov občutek obračanja. - Ali občutite - in kje - da se prsni koš obrača v eno smer, medenica pa v drugo? - Da bi vam to postalo jasno, medenico nekajkrat zasukajte v levo, prsni koš pa v desno in potem spet nazaj v izhodiščni položaj. Po odmoru poskusite isto še na drugi strani. Nato povežite oba giba - ali se vam zdaj dozdeva bolj preprosto? - Pomislite na dve nihali, ki se gibljeta v nasprotnih smereh, ase vedno srečata točno na sredini. Kaj počne vaša glava - ali tudi niha? če je tako, ali niha hkrati s prsnim košem ali z medenico? - Preizkusite obe možnosti. Katera kombinacija vam je v tem trenutku prijetnejša? - Ali obstajajo še druge kombinacije med tremi področji, ki se jih zavedate? - O možnostih obračanja hrbtenice se boste naučili še marsikaj, če jih boste le preizkušali. Ne hitite, učite Nikar ne hitite, bolje je napredovati polagoma in si utrjevati se, prepričajte se prepričanje, da so vam na voljo vse možnosti enako. Potem spet mirno obležite in opazujte, kako leži hrbtenica zdaj, ko ste jo razgibali v vseh smereh. Nazadnje vstanite in ko se napotite po prostoru, opazujte, kako so obračanja vplivala na vašo hojo. Ne naprezajte se; ni kaj dosti početi, mogoče pa je marsikaj občutiti.

73

Naša hrbtenica ni palica (zato tudi ni cilj, da bi bili "ravni"), temveč gibčna tvorba. če dopuščamo, da opravlja svojo

Vstanite in krenite - kaj ste občutili?

Občutite,

dihajte, spominjajte se

funkcijo in izpolnjuje svoj smisel, nam omogoča, da dojemamo svet iz najrazličnejših perspektiv in v neštetih smereh. Ob gibih lahko ponovno odkrijemo, kako funkcionalno, torej smiselno je zgrajena hrbtenica in hkrati z njo človek sam. Opazujte še nekaj časa, kako hodite zdaj. - Kjer koli začutite obrat, se ga zavedajte. - Kaj se dogaja, če stopite nekoliko hitreje, če delate daljše korake - ali pa krajše? - Kaj počnejo roke? Potem napravite dovolj dolg odmor, da bi vse, kar ste doživeli, lahko učinkovalo na vas. Nato spet lezite na hrbet, zavedajte se, kako se dotikate tal. Medtem ko to občutite in dihate, si prikličite v spomin, kaj ste izvedeli v tej knjigi, kaj ste si zapomnili, kaj se vam je zdelo pomembno za vas osebno.

Nadaljnja odkrivanja če hočete vse te gibe razvijati še naprej, lahko, na primer,

Bodite primerno pozorni

poskusite trikotnik z rokami premikati navzgor (nad glavo) ali navzdol (k stopalom). - Pomislite, kako ste se v predelanih lekcijah učili opazovati spremembe, in si predstavljajte, kaj bi posamezni gibi lahko povzročili. če boste potem združili gibanje rok z zibanjem medenice naprej in nazaj, boste videli, da lahko to storite na več načinov. - Z boki in z rokami ste se gibali že v vseh štirih smereh, zdaj pa poskusite z njimi krožiti. Najprej delajte ločeno z rokami in medenico - kmalu boste našli najrazličnejše kombinacije. In kaj počne medtem glava? če pri teh poskusih lahko še zabrundate pesmico, gotovo niste preveč napeti.

74

Domišljija ne pozna meja

Kakor vidite, ni za vaša odkrivanja nobenih omejitev. Nikar ne pozabite pravočasno prenehati. In preden vstanete, se za trenutek vselej zavedite, kako ležite. - Vstajajte počasi. In preprosto vzemite na znanje, kar ste doumeli.

Uporabljajte, kar ste se

Spoznavajte navade, odkrivajte novosti in pravilno izbirajte

naučili

Obstaja neznansko veliko gibov, ki vam omogočajo, tako kakor nasveti v tej knjigi, spoznavati navade, odkrivati novosti in izbirati. Vsak gib je na svoj način prirejen temu učnemu procesu in vsi gibi so primerni za odkrivanje tega, kar se skriva v nas in kar nam lahko postane spet dostopno. Morda se boste po spodbudah iz te knjige seznanili z obilico možnosti najprej pod učiteljevim vodstvom, kasneje pa tudi samostojno, saj vas bo prebujena radovednost silila bolje razumeti sami sebe in svoje vsakdanje gibe. Katera "učna snov" pa naj bi tudi bila primernejša ko vsi ti gibi, ki jih dnevno opravlja vsakdo izmed nas. Namen učenja po Feldenkraisovi metodi je uporabljanje naučenega, učenje ob vsakdanjem početju. Upam, da vas je moja knjiga spodbudila k temu.

75

Feldenkrais Gib - pot k sebi. Uvod v metodo Anna Triebel-Thome Naslov originala Feldenkrais Prevedla Vera Gregorač Uredila Nataša Skrt Kos Založba DOMUS Za založbo Aleš Peklenik Natisnila Profima Ljubljana, 7997

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.98 TRIEBEL-ThomeAnna Feldenkrais : gib - pot k sebi : uvod v metodo / Anna Triebel-Thome; [prevedla Vera Gregorač). - Ljubljana: Domus. 1997 Prevod dela: Feldenkrais ISBN961-6170-25-2 69346048

Po mnenju Ministrstva za kulturo številka 415-160/97. z dne 2. 1O.1997 šteje knjiga med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov po tarifni številki 3.

Gib - pot

S Feldenkraisovo metodo lahko ugotovite, koliko zmorete in svojo zmogljivost povečate :

spoznate navajene gibe, naučite se novih možnosti gibanja, zato da bi svobodno izbirali. Gibi, prikazani v lahko zapomljMh vajah, spodbujajo k samostojnemu učenju - prvi pogoj za človekov

telesni, duhovnlln

duševni razvoj.

Uskladiti telo, duha in dušo . Zavedati se življenja, biti odgovoren zase, ostati zdrav.