Uvod v zasebno pravo. Splosni del civilnega prava
466 84 63MB
Slovenian Pages [403] Year 2011
Polecaj historie
![Uvod u građansko pravo [2 ed.]
8676300178, 9788676300174](https://dokumen.pub/img/200x200/uvod-u-gradansko-pravo-2nbsped-8676300178-9788676300174.jpg)
![Uvod u pravo [27 ed.]
9788676301263, 9788651901020](https://dokumen.pub/img/200x200/uvod-u-pravo-27nbsped-9788676301263-9788651901020.jpg)
Table of contents :
Canon-MP280-ser_0001
Canon-MP280-ser_0002
Canon-MP280-ser_0003
Canon-MP280-ser_0004
Canon-MP280-ser_0005
Canon-MP280-ser_0006
Canon-MP280-ser_0007
Canon-MP280-ser_0008
Canon-MP280-ser_0009
Canon-MP280-ser_0010
Canon-MP280-ser_0011
Canon-MP280-ser_0012
Canon-MP280-ser_0013
Canon-MP280-ser_0014
Canon-MP280-ser_0015
Canon-MP280-ser_0016
Canon-MP280-ser_0017
Canon-MP280-ser_0018
Canon-MP280-ser_0019
Canon-MP280-ser_0020
Canon-MP280-ser_0021
Canon-MP280-ser_0022
Canon-MP280-ser_0023
Canon-MP280-ser_0024
Canon-MP280-ser_0025
Canon-MP280-ser_0026
Canon-MP280-ser_0027
Canon-MP280-ser_0028
Canon-MP280-ser_0029
Canon-MP280-ser_0030
Canon-MP280-ser_0031
Canon-MP280-ser_0032
Canon-MP280-ser_0033
Canon-MP280-ser_0034
Canon-MP280-ser_0035
Canon-MP280-ser_0036
Canon-MP280-ser_0037
Canon-MP280-ser_0038
Canon-MP280-ser_0039
Canon-MP280-ser_0040
Canon-MP280-ser_0041
Canon-MP280-ser_0042
Canon-MP280-ser_0043
Canon-MP280-ser_0044
Canon-MP280-ser_0045
Canon-MP280-ser_0046
Canon-MP280-ser_0047
Canon-MP280-ser_0048
Canon-MP280-ser_0049
Canon-MP280-ser_0050
Canon-MP280-ser_0051
Canon-MP280-ser_0052
Canon-MP280-ser_0053
Canon-MP280-ser_0054
Canon-MP280-ser_0055
Canon-MP280-ser_0056
Canon-MP280-ser_0057
Canon-MP280-ser_0058
Canon-MP280-ser_0059
Canon-MP280-ser_0060
Canon-MP280-ser_0061
Canon-MP280-ser_0062
Canon-MP280-ser_0063
Canon-MP280-ser_0064
Canon-MP280-ser_0065
Canon-MP280-ser_0066
Canon-MP280-ser_0067
Canon-MP280-ser_0068
Canon-MP280-ser_0069
Canon-MP280-ser_0070
Canon-MP280-ser_0071
Canon-MP280-ser_0072
Canon-MP280-ser_0073
Canon-MP280-ser_0074
Canon-MP280-ser_0075
Canon-MP280-ser_0076
Canon-MP280-ser_0077
Canon-MP280-ser_0078
Canon-MP280-ser_0079
Canon-MP280-ser_0080
Canon-MP280-ser_0081
Canon-MP280-ser_0082
Canon-MP280-ser_0083
Canon-MP280-ser_0084
Canon-MP280-ser_0085
Canon-MP280-ser_0086
Canon-MP280-ser_0087
Canon-MP280-ser_0088
Canon-MP280-ser_0089
Canon-MP280-ser_0090
Canon-MP280-ser_0091
Canon-MP280-ser_0092
Canon-MP280-ser_0093
Canon-MP280-ser_0094
Canon-MP280-ser_0095
Canon-MP280-ser_0096
Canon-MP280-ser_0097
Canon-MP280-ser_0098
Canon-MP280-ser_0099
Canon-MP280-ser_0100
Canon-MP280-ser_0101
Canon-MP280-ser_0102
Canon-MP280-ser_0103
Canon-MP280-ser_0104
Canon-MP280-ser_0105
Canon-MP280-ser_0106
Canon-MP280-ser_0107
Canon-MP280-ser_0108
Canon-MP280-ser_0109
Canon-MP280-ser_0110
Canon-MP280-ser_0111
Canon-MP280-ser_0112
Canon-MP280-ser_0113
Canon-MP280-ser_0114
Canon-MP280-ser_0115
Canon-MP280-ser_0116
Canon-MP280-ser_0117
Canon-MP280-ser_0118
Canon-MP280-ser_0119
Canon-MP280-ser_0120
Canon-MP280-ser_0121
Canon-MP280-ser_0122
Canon-MP280-ser_0123
Canon-MP280-ser_0124
Canon-MP280-ser_0125
Canon-MP280-ser_0126
Canon-MP280-ser_0127
Canon-MP280-ser_0128
Canon-MP280-ser_0129
Canon-MP280-ser_0130
Canon-MP280-ser_0131
Canon-MP280-ser_0132
Canon-MP280-ser_0133
Canon-MP280-ser_0134
Canon-MP280-ser_0135
Canon-MP280-ser_0136
Canon-MP280-ser_0137
Canon-MP280-ser_0138
Canon-MP280-ser_0139
Canon-MP280-ser_0140
Canon-MP280-ser_0141
Canon-MP280-ser_0142
Canon-MP280-ser_0143
Canon-MP280-ser_0144
Canon-MP280-ser_0145
Canon-MP280-ser_0146
Canon-MP280-ser_0147
Canon-MP280-ser_0148
Canon-MP280-ser_0149
Canon-MP280-ser_0150
Canon-MP280-ser_0151
Canon-MP280-ser_0152
Canon-MP280-ser_0153
Canon-MP280-ser_0154
Canon-MP280-ser_0155
Canon-MP280-ser_0156
Canon-MP280-ser_0157
Canon-MP280-ser_0158
Canon-MP280-ser_0159
Canon-MP280-ser_0160
Canon-MP280-ser_0161
Canon-MP280-ser_0162
Canon-MP280-ser_0163
Canon-MP280-ser_0164
Canon-MP280-ser_0165
Canon-MP280-ser_0166
Canon-MP280-ser_0167
Canon-MP280-ser_0168
Canon-MP280-ser_0169
Canon-MP280-ser_0170
Canon-MP280-ser_0171
Canon-MP280-ser_0172
Canon-MP280-ser_0173
Canon-MP280-ser_0174
Canon-MP280-ser_0175
Canon-MP280-ser_0176
Canon-MP280-ser_0177
Canon-MP280-ser_0178
Canon-MP280-ser_0179
Canon-MP280-ser_0180
Canon-MP280-ser_0181
Canon-MP280-ser_0182
Canon-MP280-ser_0183
Canon-MP280-ser_0184
Canon-MP280-ser_0185
Canon-MP280-ser_0186
Canon-MP280-ser_0187
Canon-MP280-ser_0188
Canon-MP280-ser_0189
Canon-MP280-ser_0190
Canon-MP280-ser_0191
Canon-MP280-ser_0192
Canon-MP280-ser_0193
Canon-MP280-ser_0194
Canon-MP280-ser_0195
Canon-MP280-ser_0196
Canon-MP280-ser_0197
Canon-MP280-ser_0198
Canon-MP280-ser_0199
Canon-MP280-ser_0200
Canon-MP280-ser_0201
Canon-MP280-ser_0202
Canon-MP280-ser_0203
Canon-MP280-ser_0204
Canon-MP280-ser_0205
Canon-MP280-ser_0206
Canon-MP280-ser_0207
Canon-MP280-ser_0208
Canon-MP280-ser_0209
Canon-MP280-ser_0210
Canon-MP280-ser_0211
Canon-MP280-ser_0212
Canon-MP280-ser_0213
Canon-MP280-ser_0214
Canon-MP280-ser_0215
Canon-MP280-ser_0216
Canon-MP280-ser_0217
Canon-MP280-ser_0218
Canon-MP280-ser_0219
Canon-MP280-ser_0220
Canon-MP280-ser_0221
Canon-MP280-ser_0222
Canon-MP280-ser_0223
Canon-MP280-ser_0224
Canon-MP280-ser_0225
Canon-MP280-ser_0226
Canon-MP280-ser_0227
Canon-MP280-ser_0228
Canon-MP280-ser_0229
Canon-MP280-ser_0230
Canon-MP280-ser_0231
Canon-MP280-ser_0232
Canon-MP280-ser_0233
Canon-MP280-ser_0234
Canon-MP280-ser_0235
Canon-MP280-ser_0236
Canon-MP280-ser_0237
Canon-MP280-ser_0238
Canon-MP280-ser_0239
Canon-MP280-ser_0240
Canon-MP280-ser_0241
Canon-MP280-ser_0242
Canon-MP280-ser_0243
Canon-MP280-ser_0244
Canon-MP280-ser_0245
Canon-MP280-ser_0246
Canon-MP280-ser_0247
Canon-MP280-ser_0248
Canon-MP280-ser_0249
Canon-MP280-ser_0250
Canon-MP280-ser_0251
Canon-MP280-ser_0252
Canon-MP280-ser_0253
Canon-MP280-ser_0254
Canon-MP280-ser_0255
Canon-MP280-ser_0256
Canon-MP280-ser_0257
Canon-MP280-ser_0258
Canon-MP280-ser_0259
Canon-MP280-ser_0260
Canon-MP280-ser_0261
Canon-MP280-ser_0262
Canon-MP280-ser_0263
Canon-MP280-ser_0264
Canon-MP280-ser_0265
Canon-MP280-ser_0266
Canon-MP280-ser_0267
Canon-MP280-ser_0268
Canon-MP280-ser_0269
Canon-MP280-ser_0270
Canon-MP280-ser_0271
Canon-MP280-ser_0272
Canon-MP280-ser_0273
Canon-MP280-ser_0274
Canon-MP280-ser_0275
Canon-MP280-ser_0276
Canon-MP280-ser_0277
Canon-MP280-ser_0278
Canon-MP280-ser_0279
Canon-MP280-ser_0280
Canon-MP280-ser_0281
Canon-MP280-ser_0282
Canon-MP280-ser_0283
Canon-MP280-ser_0284
Canon-MP280-ser_0285
Canon-MP280-ser_0286
Canon-MP280-ser_0287
Canon-MP280-ser_0288
Canon-MP280-ser_0289
Canon-MP280-ser_0290
Canon-MP280-ser_0291
Canon-MP280-ser_0292
Canon-MP280-ser_0293
Canon-MP280-ser_0294
Canon-MP280-ser_0295
Canon-MP280-ser_0296
Canon-MP280-ser_0297
Canon-MP280-ser_0298
Canon-MP280-ser_0299
Canon-MP280-ser_0300
Canon-MP280-ser_0301
Canon-MP280-ser_0302
Canon-MP280-ser_0303
Canon-MP280-ser_0304
Canon-MP280-ser_0305
Canon-MP280-ser_0306
Canon-MP280-ser_0307
Canon-MP280-ser_0308
Canon-MP280-ser_0309
Canon-MP280-ser_0310
Canon-MP280-ser_0311
Canon-MP280-ser_0312
Canon-MP280-ser_0313
Canon-MP280-ser_0314
Canon-MP280-ser_0315
Canon-MP280-ser_0316
Canon-MP280-ser_0317
Canon-MP280-ser_0318
Canon-MP280-ser_0319
Canon-MP280-ser_0320
Canon-MP280-ser_0321
Canon-MP280-ser_0322
Canon-MP280-ser_0323
Canon-MP280-ser_0324
Canon-MP280-ser_0325
Canon-MP280-ser_0326
Canon-MP280-ser_0327
Canon-MP280-ser_0328
Canon-MP280-ser_0329
Canon-MP280-ser_0330
Canon-MP280-ser_0331
Canon-MP280-ser_0332
Canon-MP280-ser_0333
Canon-MP280-ser_0334
Canon-MP280-ser_0335
Canon-MP280-ser_0336
Canon-MP280-ser_0337
Canon-MP280-ser_0338
Canon-MP280-ser_0339
Canon-MP280-ser_0340
Canon-MP280-ser_0341
Canon-MP280-ser_0342
Canon-MP280-ser_0343
Canon-MP280-ser_0344
Canon-MP280-ser_0345
Canon-MP280-ser_0346
Canon-MP280-ser_0347
Canon-MP280-ser_0348
Canon-MP280-ser_0349
Canon-MP280-ser_0350
Canon-MP280-ser_0351
Canon-MP280-ser_0352
Canon-MP280-ser_0353
Canon-MP280-ser_0354
Canon-MP280-ser_0355
Canon-MP280-ser_0356
Canon-MP280-ser_0357
Canon-MP280-ser_0358
Canon-MP280-ser_0359
Canon-MP280-ser_0360
Canon-MP280-ser_0361
Canon-MP280-ser_0362
Canon-MP280-ser_0363
Canon-MP280-ser_0364
Canon-MP280-ser_0365
Canon-MP280-ser_0366
Canon-MP280-ser_0367
Canon-MP280-ser_0368
Canon-MP280-ser_0369
Canon-MP280-ser_0370
Canon-MP280-ser_0371
Canon-MP280-ser_0372
Canon-MP280-ser_0373
Canon-MP280-ser_0374
Canon-MP280-ser_0375
Canon-MP280-ser_0376
Canon-MP280-ser_0377
Canon-MP280-ser_0378
Canon-MP280-ser_0379
Canon-MP280-ser_0380
Canon-MP280-ser_0381
Canon-MP280-ser_0382
Canon-MP280-ser_0383
Canon-MP280-ser_0384
Canon-MP280-ser_0385
Canon-MP280-ser_0386
Canon-MP280-ser_0387
Canon-MP280-ser_0388
Canon-MP280-ser_0389
Canon-MP280-ser_0390
Canon-MP280-ser_0391
Canon-MP280-ser_0392
Canon-MP280-ser_0393
Canon-MP280-ser_0394
Canon-MP280-ser_0395
Canon-MP280-ser_0396
Canon-MP280-ser_0397
Canon-MP280-ser_0398
Canon-MP280-ser_0399
Canon-MP280-ser_0400
Canon-MP280-ser_0401
Canon-MP280-ser_0402
Canon-MP280-ser_0403
Citation preview
dr. Marko Bros
Uvod v zasebno pravo Splosni del civilnega prava
Zalo~ba
Ljubljana 2011
Predgovor
Knjiga Uvod v zasebno pravo je uvod v pravem pomenu te besede. V njej so predstavljeni le najsplo~nejsi nauki o zasebnem pravu. Njen namen ni spu~~a nje v podrobnosti, ki spadajo na katero od preostalih najsplosnejsih podro~ij zasebnega prava (obligacijsko, stvarno, druZinsko in dedno pravo) ali stevilnih posebnih pravnih podrocij. Knjiga z uvodnimi nauki o civilnem pravu se hkrati nanab na tisto, kar je v pravni literaturi oznaceno za samostojno pravno podrocje, in sicer splosni del zasebnega prava. Predmet, pri katerem se studenti seznanijo s temeljnimi nauki zasebnega prava, je ustaljeni sestavni del pravnega studija v Sloveniji vse od ustanovitve Univerze v Ljubljani (in njene Pravne fakultete). Splosni del zasebnega prava uporabnik civilnega prava potrebuje tudi na vseh drugih zasebnopravnih in celo javnopravnih podroejih. Je temelj za vsa druga zasebnopravna podroCja. Dela, ki pomenijo uvod v civilno pravo, so torej uporabna tako za nepravnike kot za studente prava in diplomante katere od pravnih fakultet. Splosni del zasebnega prava ni golo teoretiziranje. Njegova podlaga so dolocbe predvsem slovenskih predpisov, torej veljavnega prava, o njih pa je nastala ~e tudi bolj ali manj obsezna sodna praksa. To delo jo uposteva in tako skusa zadovoljiti tudi potrebe zahtevnejsih bralcev. Hkrati pa se vsakrSno delo s podroCja splosnega zasebnega prava ne more in ne sme izogniti nekaterim temam, ki nimajo neposredne uporabne vrednosti ali pa le skromno. K tern spada razmeroma obseren prikaz pravne zgodovine na obmocju Republike Slovenije, zlasti zasebnopravne. Razlogov je v~. Pri praktienem delu je seveda treba uporabljati (veljavne) predpise, ti pa vcasih nalagajo uporabo re razveljavljenih. Prav na civilnopravnem podroCju pa se poleg tega lahko, sicer le se v zelo omejenem obsegu, uporabljajo pravna pravila ODZ. V slovenski literaturi tudi ni na pretek prikazov polpretekle pravne zgodovine zasebnega prava. Temeljni nauki o razlagi zakona in o pravnih normah na splosno niso
5
Predgovor
neposredno uporabni na enak nacin, kot na primer pravna norma. Poleg tega niti nimajo specificno civilnopravne narave. Kljub temu so za uporabnika civilnega prava tako pomembni, da jib je uvodu v civilno pravo smiselno dodati. Na slovensko pravno znanost je v polpreteklem casu najmocneje in neposredno vplivala avstrijska, nemska pa le posredno. V zadnjih desetletjih je postal vpliv nemSke pravne znanosti moenejsi kot avstrijske. Nemski in avstrijski pravni pisci so v prejsnjih desetletjih izdali vrsto del, ki se nana8ajo na splosni del zasebnega prava in se praviloma tako tudi imenujejo. Pri pisanju te knjige se je zato zdelo primerno upostevati doseZke visoko razvitih nemske in avstrijske pravne znanosti pri nacinu obravnavanja snovi. Nanju se veeinoma ni mogoee opreti v podrobnostih, saj nimamo enake pravne ureditve. Na podroejih, na katerih so te ureditve dovolj podobne ali ki so bolj teoreticna, se tudi to delo sklicuje na tujo literaturo, zlasti ce slovenske literature sploh ni ali pa je je razmeroma malo. Abstraktno in zato obcasno teZko razumljivo snov skusa to delo napraviti razumljivejse s solskimi primeri, sodno prakso, diagrami in tabelami. Kjer se je zdelo potrebno, pa so predpostavke za uporabo kaksne norme, bodisi zahtevkov bodisi ugovorov, navedene posebej in poudarjeno. Zakonska ureditev je hila v knjigi na vee mestih kritizirana. Pravne norme je treba spostovati, kar pa sene pomeni, da so brez napake in da so dvignjene nad vsako kritiko. Enako velja za sodno prakso. Bralcu tudi kritika lahko pomaga pri razumevanju pravnih norm. Ce specializirana sodna praksa ali literatura ne znata najti namena neke norme in jo zato tako ali drugaee kritizirata, bo povprecni bralec, ki bo razmisljal 0 problemu, v se bolj tezavnem polozaju. v takem primeru je seveda smiselno opozoriti na pomanjkljivost ureditve. v
Zaradi razlicnih razlogov o vsebini stevilnih pravnih norm ni enotnega mnenja. To delo je poskusalo upostevati vsa razlicna pravna mnenja. Ce se mnenje, ki ga zagovarja to delo, razlikuje od prevladujoeega, je na to opozorjeno. Piscevo mnenje je vsekakor nezavezujoce. Ali je pravilno, kadar se razlikuje od obicajnega, se bo pokazalo sele scasoma. v
Direktorju GV Zalozbe Bostjanu Koritniku se zahvaljujem, da je zalozba knjigo vzela v svoj zalozniski program, urednici Vesni Fortuna in lektorici Mateji Pogacar pa za potrpezljivo delo pri izboljsavi rokopisa. doc. dr. Marko Brus
6
Kazalo
Pred.govor .
Kratice in
a
•
•
•
•
•
•
•
o~S&ve.
..
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
..
•
•
•
•
•
..
..
•
•
•
•
5
......................................
21
Seznam skn\jSallo navedene Uterature . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
23
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in drzavljansko pravo § 1 Pravo, zasebno pravo in driavljansko pravo . . . . . . . . . . . . . . I. Pravo .............................................. . 1. Pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. Razmejitev prava od morale in od obi~ajev ............ . 3. Pravne norme, ki se uporabljajo pri odlOCallju
25 25 25 25
o zasebnopravnih primerih .......................... . n. Zasebno pravo .. . . . . . ......... .... ..................... . ill. Splosno zasebno (driavljansko) pravo ............. . ... . .. .
27
l. Pojem ............................................ . 2. Razmejitev med splosnim zasebnim pravom in posebnimi pravnimi :pd.r'OCji .................................. .
3. Pomen .......................... . .................... . 4. Zakonska ureditev ................................. . N. Vsebina splosnega dela zasebnega prava .................. . V. Glavni pravni viri posameznih podroCij splosnega zasebnega prava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . l. Splosni del zasebnega prava ....................... . . a) 'ZA:lkonski viri . .................................. . b) Drugi pravni viri ....................... . ... . ... . 2. Obveznostno pravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Stvarno pravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... 4. DruZinsko in dedno pravo .......................... .
31 34 34 35 35 36
37 38 38 38 39 39 39 39 7
Kazalo
§ 2 Razvoj splosnega zasebnega prava na ozemlju
Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I. Nastanek OZ. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. Rimsko pravo kot temelj sodobnega zasebnega prava. . . . . . 2. Razvoj zamisli o kodiflkaciji prava, razvoj sistematike zasebnega prava in sprejetje ODZ. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Pravni razvoj po sprejetju ODZ do zaeetka druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4. Pravni razvoj od konca druge svetovne vojne do leta 1980 . 5. Pravni razvoj po letu 1980 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ll. Temelji zasebnega prava Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . 1. Zasebna (privatna) avtonomija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. Socialni popravki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Varstvo zaupanja v zasebnem pravu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ill. Vsebina in vrsta norm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IV. Zgradba zasebnopravnih in drugih zakonov na splo~no . . . . . . . V. Zgradba in zakonodajna tehnika OZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . VI. Sistematika OZ. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vll. Izraianje slovenskega zasebnega prava, zlasti OZ. . . . . . . . . . . . Vill. Podroeje veljave OZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. Stvarno podrocje veljave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. Casovno podrocje veljave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Prostorsko podrocje veljave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4. Osebno podrocje veljave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
40 40 40
§ 3 Uporaba prava. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
66 66 66 66 67 68 70 70 72 72 75 75
v
•
I. SploSno ............................................ . 1. Pojem uporabe prava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. Sodnikova uporaba prava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ll. Razlaga zakona. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. J ezikovna razlaga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. Sistematicna razlaga. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Zgodovinska razlaga. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4. Namenska (teleolo~ka) razlaga. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . m. Zapolnjevanje praznin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IV. Razlikovanje pravnih norm glede na zakonodajno tehniko..... 1. Nameni (funkcije) in vrste norm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
8
43 4.6 47 52 53 53 53 53 54 56 58 60 62 63 64 64 64 65
Kazalo
2. Popolna norma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Nepopolna norma. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4. Nasprotna norma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
76 76 79
Drugi del: Pravni posel
Prvo poglavje: Temelji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
81
§ 4 Pogodba, izjava volje in pravni posel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
81 81 81 82 82 82 83 85 85 86 87
I. PogSni pogoji pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I. Pomen splosnih pogojev pogodbe in pravni viri. . . . . . . . . . . . . II. Prednosti in slabosti splosnih pogojev pogodbe . . . . . . . . . . . . . m. Pojem splosnih pogojev pogodbe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IV. Vkljucitev splosnih pogojev pogodbe v pogodbo. . . . . . . . . . . .
126 127 127 128 129
10
122 124 124 125
Kazalo
V. Raz1aga splosnih pogojev pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . VI. Vsebinski nadzor nad sp1osoimi pogoji pogodbe . . . . . . . . . . . . Vll. Splosni pogoji pogodbe in potrosniske pogodbe. . . . . . . . . . . . . 1. Osebno in stvamo podroCje uporabe ZVPot . . . . . . . . . . . . . 2. Predpostavke za uporabo splosnili pogojev pogodbe in drugih pogodbenih pogojev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Razlaga pogodbenih pogojev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4. Vsebinski oadzor nad pogodbenimi pogoji (pregled)...... 5. Sodno varstvo potrosnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
131 131 132 132
§ 10 Soglasje in nesoglasje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I. Sog1asje (konsenz) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I. Pojem in zakonska ureditev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. Sog1asje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Posledice......... ......... ......... ......... ..... II. Nesoglasje ( disenz). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. Odkrito nesoglasje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. Skrito nesoglasje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
136
138 139 139 140
Tretje poglavje: Predpostavke veljavnosti pravnega posla . . . . . . . .
144
§ 11 I. ll. ill.
Pojem predpostavk za veljavnost pravnega posla . . . . . . . . . .
144
Pojem in razmejitev od predpostavk za sklenitev pogodbe . . . . Predpostavke za veljavnost pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pravna posledica pomanjkanja katere od predpostavk za
144 145
veljavnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IV. Posledice veljavnosti pogodbe ali katerega drugega
147
pravnega posla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
147
§ 12 Predmet obveznosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
149
I. Uvod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
150
II. Nemozni, nedopustni in nedoloeljivi predmet obveznosti. . . . . . 1. NemZnost predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. Nedopustnost predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Nedoloeljivost predmeta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ill. Naknadna nemoZilost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
150 150 152 153 153
§ 13 Nagib, namen in pogodbena podlaga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
153 154 156
I. Nagib in namen v pogodbi; nagib kot causa. . . . . . . . . . . . . . . . ll. Podlaga (causa) pogodbene obveznosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
133 133 133 135 137 137
137
11
Kazalo
,
1. Pregled zakonskih doloeb. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. 0 razvoju nauka o causi in poskus razlage pojma podlaga
156
(razlog) obveznosti v slovenskem pravu . . . . . . . . . . . . . . . . III. Pravni temelj in causa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IV. Kavzalni in abstraktni pravni posel. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . V. Sodna praksa glede podlage obveznosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
157 162 163 164
§ 14 Poslovna sposobnost .......... . ........ .. ............ . I. Pojem, pomen in razmejitev ............................ . 1.. Pojem in pomen ..... ......... . . ........... ........ . 2 . R azmeJt" tev .... ...... .. . . . ........................ . a) Posebne poslovne sposobnosti ..................... . b) Deliktna sposobnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . c) Pravna sposobnost .............. .. .............. . II. Popolna poslovna nesposobnost .. . .......... . ........... .
167 168 168 169 169 170 170 170 170
1. Predpostavke ..... ......... . .............. . ....... . 2. Posledice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . III. Omejena poslovna sposobnost .......... ........ ........ .
172
Pravni posli, za katere je potrebno dovoljenje......... . . . Polozaj sopogodbenika poslovno omejeno sposobne osebe . IV. Posebne poslovne sposobnosti mladoletnih ................ . V. Popolna poslovna sposobnost. .............. .. .......... . VI. V DZ predvidena ureditev ......... ....... ............. .
174 174 175 176 178 178 179 179
Cetrto poglavje: Napake volje in podobni primeri . . . . . . . . . . . .. .
181
§ 15 Pregled. I. Oris problema ..... ......... ....... . . ........ ......... . ll. Ureditev v OZ ........................................ . III. Neresno mi~ljena izjava ............................... . IV. Tihi (miselni) pridrrek ................................ .
181 181 182 184 185
§ 16 Nedopustna groinja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I. Predpostavke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. Gro.Znja ....... . ..................... . ........... . 2. Strah in vzroena zveza med groznjo in strahom ......... . 3. Nedopustnost . .
186 186 186 187 187
1.. 2. 3. 4.
Predpostavke ......................................... . Pravni posli, za katere dovoljenje ni potrebno ...... . ... .
0
•
•
•
•
•
..
•
..
0
•
0
12
•
0
•
•
•
0
..
•
..
0
•
•
•
•
•
•
•
•
0
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
0
0
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
••
Kazalo
4. Subjektivno dejansko stanje (namen). . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5. Grozeea oseba. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6. Pravoeasno izpodbijanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7. Pravne posledice izpodbitja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . II. Posebna ureditev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
188 188 188 188 189
§ 17 Bistvena zmota. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
190
I. Pojem zmote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . II. Predpostavke za obstoj bistvene zmote pri odplacni J>OgOdbi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ill. Predpostavke za obstoj zmote pri neodplacni pogodbi. . . . . . . . IV. Nacin uveljavljanja zmote in pravne posledice zmote. . . . . . . . . V. Posebni primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
191 192 195 195 196
§ 18 Prevara (zvijaCa, sleparija). . . .. . . .. . . . . . . . . .. .. . . . . . . . . I. Pojem prevare (zvijaee) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . II. Predpostavke pri odplacni pogodbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. Ravnanje prve stranke, »prevaranta« (slepaJja). . . . . . . . . . . 2. Zmota druge stranke (osleparjenega). . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Povzroeitev zmote. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4. NaJnen. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5. Povzroeitelj zmote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . m. Predpostavke pri neodplacni pogodbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IV. Pravne posledice in nacin uveljavljanja prevare (zvijaee). . . . . . V. Posebne dolocbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
197 197 198 198 199 199 200 200 200 201 202
§ 19 Navidezna pogodba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
202
I. Predpostavki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
203
II. Pravne posledice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ill. Razmejitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. ZaupniSk:i pravni posel (fiducija) in slamnati moz . . . . . . . . 2. Obhajanje zakona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
203 204 205 206
§ 20 Oblika pravnega posla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
207
I. II. ID. IV.
Nacelo neoblicnosti pravnih poslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pomen oblicnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ureditev predpisane oblike v OZ. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Glavne vrste predpisanih oblik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. Pisna oblika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
208 209 210 212 212
13
Kazalo
V.
VI. VII. Vlll.
2. Elektronska oblika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 3. Overitev podpisa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216 a) Splosno o notarskih listinah. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216 b) Podrobnosti o overitvi podpisa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 218 c) Overitev podpisa na pooblastilu za sklenitev pravnega posla, predmet katerega je nepremicna . . . . . . . . . . . . . . 219 4. Notarski zapis. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 5. Izjava pred upravnim oblastvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 6. Izjava pred sodiscem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222 Izjava volje, podana v nepravi, vendar strozji obliki, kot je predpisana 223 Pravne posledice krsitve predpisane oblicnosti . . . . . . . . . . . . . . 224 Na dogovoru strank utemeljena oblika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227 Vrste listin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228
§ 21 Vsebinske omejitve pravnega posla in njegova neveljavnost .
230
I. Nicnost in prisilni predpis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. Prepovedni predpis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. Posledice krsitve prisilnega predpisa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Obhajanje zakona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . II. Nicnost in nasprotovanje moralnim nacelom (»dobrim Segam>Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno prcmo-
zenjsko korist, spravi koga z laZnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okomcin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tern zapelje, da ta v skodo svojega ali tujega prcmozenja kaj stori ali opusti, · se kaznuje z zaporom do treh let.«
26
•
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in drzavljansko pravo
3. Pravne norme, ki se uporabljajo pri odlocanju o zasebnopravnih primerih
9
Pravne norme nastanejo veeinoma tako, da jih sprejmejo organi neke skupnosti. Tako pravo se lahko imenuje tudi postavljeno (zapisano) pravo. Na ozemlju Republike Slovenije veljajo tako predpisi EU kot slovenski (nacionalni) predpisi. Prvotne (primarne) predpise EU sprejemajo ddave clanice EU, sekundarne predpise EU pa njeni organi. Ustavo in zakone sprejema Ddavni zbor (elena 169 in 89 URS). Uredbe in druge podzakonske akte sprejemajo upravni organi. Pravne norme pa lahko sprejemajo tudi samoupravna telesa, na primer obCine (cl. 140/odst. 1 URS). Pravne norme lahko naeeloma nastanejo tudi kot obicajno pravo. Obicajno 10 pravo ne nastane s pravodajnim aktom, temvee temelji na splosni volji skupnosti, ki se k!lZe v trajni uporabi in predvsem v trajni sodni uporabi. Zdi se, da se v Sloveniji obicajno pravo ne sme uporabljati. Nato je mogoce 11 sklepati iz cl. 125/st. 2 URS, ki odreja, da so sodniki vezani na ustavo in zakon. Zakon pa je tisti predpis, ki ga lahko sprejme le Drzavni zbor in po predpisanem postopku (prim. tudi elena 89 in 87 URS). Mesta za uporabo obicajnega prava torej ni. Thdi ce bi menili, da obicajno pravo vendarle obstaja, bi nastal prakticen problem, kako ugotoviti njegovo vsebino. Ze leta 1944 je Juri Stempihar trdil, da na podrocju splosnega zasebnega prava obicajno pravo ne obstaja vec. 4 Po tern, kar se danes ve o takratnih razmerah, je imel Stempihar prav. Do takrat je ze vee kot stoletje veljal ODZ, ki je dober primer postavljenega prava. ODZ je tudi odpravil uporabo obicajnega prava. Navsezadnje je bil to tudi eden njegovih ciljev in doseZkov. Ce je imel v Stempihar leta 1944 prav, potem je bilo obdobje od tedaj do danes verjetno prekratko, da bi nastalo kaksno novo obicajno pravo. Poleg tega je ves cas, v taki ali drugacni obliki, obstajalo postavljeno pravo, ki je tvorbo obicajnega prava prepreeevalo. Sklep, ki ga je mogoee napraviti, je: ce ima obicajno pravo na ozemlju 12 Republike Slovenije sploh pomen, potem je ta zanemarljiv. Pojem uzance (v starejsi literaturi tudi: uzanse) je bil sprva sinonimen s poj- 13 mom trgovskih obicajev (poslovnih obicajev).5 Sele po drugi svetovni vojni se Stempihar, Zasebno pravo, r. st. 33 (z nadaljnjimi dokazi). Enako stali~ je ponovilleta 1951 v delu Civilno pravo I, osnutek splo~nega dela, r. ~t. 15. 5 Stempihar, Zasebno pravo, r. ~t. 32; Stempihar, Civilno pravo 1, r. ~t. 15. 4
27
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in drzavljansko pravo
je njegova vsebina moeno spremenila. Vzrok za to so bile Splo~ne uzance za blagovni promet. Plenum Glavne drzavne arbitrafe jib je sprejelleta 1954. 14 Splosne uzance za blagovni promet niso bile samo zapis trgovinskih obica-
jev, temvee so po svoji vsebini pomenile postavljeno pravo, lj. pravo, ki ga je sprejel plenum Glavne dtiavne arbitraZe. Ta je torej odigral pravodajno vlogo, eeprav je bil v svojem temelju sodni organ. Uzance so se potem tudi uporabljale kot pravo in so zavezovale enako kot vsako drugo neprisilno (dispozitivno) pravo.6 1S Urejale so predvsem prodajno pogodbo, in sicer le tisto, ki se je nanasala na
blago (uzanca 1/odst. 1 Splo~nih uzanc za blagovni promet). To je pravzaprav pomenilo, da se uporabljajo za prodajne pogOdbe v gospodarstvu; temu bi priblizno ustrezale prodajne pogodbe med gospodarskimi subjekti po OZ. Glede na uzanco 1/odst. 2 in 3 so tiste uzance, ki se niso izrecno nana~ala le na nakup in prodajo blaga, veljale tudi za druge pravne posle med, sodobno receno, gospodarskimi subjekti. To je bilo tudi razumljivo, saj Splo~ne uzance za blagovni promet niso urejale le same prodajne pogodbe, temvec tudi vrsto podrocij, ki po svoji vsebini spadajo bodisi v splo~ni del zasebnega prava bodisi v splosni del obveznostnega prava. Tako so na primer urejale sklepanje pogodb po poobla~cencu in zamudo. Poleg te je bila doloeena se ena razsiritev, namrec da se uzance, ki so se izrecno nan~ale le na nakup in prodajo blaga, smiselno uporabljajo tudi za druge posle blagovnega prometa. Kateri naj bi bili ti posli, je bilo izrecno na~teto: zamenjava blaga, posredniski, zastopniSki, komisijski, prevozniski, odpravniski, skladiscni in zavarovalni posli (uzanca 11 odst. 4 Splo~nih uzanc za blagovni promet). Ker pa Splosne uzance za blagovni promet teh pogodb niso urejale dovolj, so se uporabljala alibi se vsaj morala uporabljati pravna pravila tistih trgovinskih zakonikov, ki so veljali na dan 6. 4. 1941. V Sloveniji bi se torej morala uporabljati pravna pravila Splo~nega trgovinskega zakonika iz leta 1863.7 16 Vzporedno s Splo~nirni uzancami za blagovni promet (in trgovinskimi zako-
niki) so se uporabljala tudi pravna pravila ODZ za vse posle, ki se (sodobno reeeno) niso sklepali med gospodarskimi subjekti. Za njih se Splo~ne uzance za blagovni promet nikoli niso uporabljale. 6 Pregled v v. Kranjc, oz s kom., korn. k cl. 12, str. 132 in 133 (tC. 4.4). 7 Splosni trgovinski zakonik (nern. Allgerneines Handelsgesetzbuch) je bil objavljen v Reichs-
Gesetzblatt, st. l/1863. Zakonje bil sprejet 17. 12. 1862.
28
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in driavljansko pravo
Poleg Splosnih uzanc za blagovni promet je bilo sprejetih se vee drugih vrst 17 uzanc, ki pa jih ni sprejela Glavna drZavna arbitra.Za. Urejale so precej ozja podroCja. Po sprejetju ZOR ni bilo ve~ prakti~ne potrebe po uporabi Splosnih uzanc 18 za blagovni promet in ve6ni drugih uzanc. Cl. 1107/odst. 1 ZOR je zato dolocal, da se po njegovi uveljavitvi ne bo vee uporabljala dolocba splosnih ali posebnih uzanc o domnevi, da sta pogodbeni strank:i privolili v uporabo uzanc. To je kljub nekoliko zapletenemu besedilu pomenilo, da se uzance na splosno ne uporabljajo vee. Posebej na Splosne uzance za blagovni promet se je nana8al cl. 1107/odst. 2 OZ. Dolocil je, da se doloebe Splosnih uzanc za blagovni promet »ne bodo uporabljale za vpra8anja, ki so z njim urejena.« Povsem v skladu s ~1. 1107/odst. 2 OZ je hila se ena doloeba ZOR, namrec cl. 21/odst. 2 ZOR. Ta norma je dolo~ala, da se za obligacijska razmerja uporabljajo uzance lese, ce so jib udelezenci sami hoteli uporabiti. Uzance torej niso bile vee predpis.s Na Splosnih uzancah za blagovni promet utemeljene sodne prakse je bilo po uveljavitvi ZOR le se komaj kaj. Mogoee je sklepati, da je ZOR v praksi izrinil Splosne uzance za blagovni promet. To pa ni bilo ni~ nenavadnega. · Ureditev v ZOR je bila kljub stevilnim pomanjkljivostim razmeroma zaokro- 19 zena, bistveno popolnejsa in torej v celoti gledano uporabnejsa kot v Splosnih uzancah za blagovni promet. Takoj po sprejetju ZOR so postale Splosne uzance za blagovni promet nezanimive za uporabnike prava zaradi oeitnih prednosti ZOR. V vee kot dveh desetletjih uporabe ZOR je poleg tega ostalo ves cas nejasno, kateri deli Splosnih uzanc za blagovni promet bi se se lahko uporabljali. Thdi to ni spodbujalo njihove uporabe. v
Cl. 12 OZ dolo~a. da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za 20 presojo potrebnih ravnanj in njihovih ucinkov upostevajo »poslovni obi~aji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama«. OZ pa v navedeni dolo~bi ne opredeli jasno, kako se za »presojo ravnanj« uporabijo poslovni obi~aji , uzance in praksa. Jasno je narnree, da poslovni obicaji in med strankama Tako je bilo tudi stali~ sodstva, lci si je zastavilo vpra5anje, v lcaterih primerih bo sodiSCe v razmerjih iz pogodb v gospodarstvu uporabljalo uzance. Odgovor se je glasil: »Y razmerjih iz pogodb v gospodarstvu bo sodisce uporabilo uzance . . . takrat, kadar sta se pogodbeni stranki za njihovo uporabo dogovorili, in glede vprabnj, ki jib stranki nista uredili s pogodbo, niti niso ta urejena z dispozitivnimi doloeili zakona (drugi odstavek 21. ~lena, 25. ~len in 1107. ~len zakona o obljgacijskih razrnerjih).« To je bilo stallice XV. seje gospodarskega sodstva Jugoslavije maja 1982. Navedeno po Yipotnik, Spl~ne uzance za blagovni promet, Ljubljana 1984, str. 10.
8
29
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in drzavljansko pravo
-----------------------
vzpostavljena praksa sami po sebi niso pravni vir, zato ravnanje v nasprotju s poslovnimi obicaji ali med strankama vzpostavljeno prakso ne more pomeniti kditve prava. Morebitni vpliv na »presojo« ravnanj strank torej ne more biti tak kot pri pravnih normab, saj drugace kot pravne norme poslovni obicaji in praksa niso zavezujoei. Lahko pomenijo le eno in predvsem nezavezujoeo okoli§cino pri presoji, nic vee. 21 Uzance so navedene v isti sapi kot poslovni obicaji in med strankama vzpostav-
ljena praksa. Pri tern OZ niti ne doloea, katere uzance naj bi se §e uporabljale: Splosne uzance za blagovni promet ali se katere druge Ker so bile Splosne uzance za blagovni promet razveljavljene ze z ZOR (ob morebitni prej opisani izjemi glede dela Splosnih uzanc za blagovni promet), mora za njih veljati enako kot za vsak razveljavljeni predpis. Razveljavljeni predpis se Ze zaradi ustavnopravnih ozirov ne more ponovno uporabljati, razen ce v veljavnem predpisu (kakrSen je na primer OZ) ni nedvournno doloeeno, da se mora spet uporabljati. Nedvournna pa je taka doloeba sele, ee jasno opredeli, na kateri ze razveljavljeni predpis se pravzaprav nanasa. Ker take doloCbe v OZ ni, se uzance na splosno reeeno ne morejo uporabljati kot predpis. Ponovna uveljavitev Ze razveljavljenega predpisa bi pomenila njegov ponovni sprejem; tak predpis bi bil po svoji formalni plati nov predpis, ki bi moral biti objavljen v Uradnem listu RS (cl. 154 URS). To pa se ni zgodilo. Poleg tega bi, ee naj bi se uporabljale kot predpis, moralo biti se doloeeno, kako ravnati, ee si dolocbe ' uzanc in OZ nasprotujejo. Tako doloebo je cl. 1107/odst. 3 ZOR vseboval, OZ pa je ne, kar kaie, da uzance na splosno niso vee zavezujoee. Uzance se torej lahko uporabljajo samo kot eden od dejavnikov pri presoji ravnanja strank, enako kot poslovni obicaji in praksa med strankama. Uzance so tudi enako nezavezujoee kot poslovni obicaji in praksa med strankama. V vsakem prirneru je mogoee cl. 12 OZ ze iz ustavnopravnih razlogov oznaciti za zakonodajni spodrsljaj. 0 tako pomembnem vprasanju, kot je veljavnost predpisov, namrec ne sme biti kanCka dvoma. 22 Literatura ima glede uporabnosti uzanc tudi drugacno mnenje, namree da
se uzance morajo (spet) uporabljati in tudi zamisel, kako resevati morebitna vsebinska nasprotovanja.9 23 Po cl. 125/st. 1 URS je sodnik vezan le na ustavo in zakon. Na sodno
prakso torej ni, zato sodna praksa ni vir prava. To je povsem v skladu 9
v. Kranjc, oz s kom., kom. k cl. 12, str. 131 in 132 (tc. 4.3).
30
Prvi del Pravo, zasebno pravo in dr!avljansko pravo
----------------
s pravno ureditvijo v t. i. kontinentalnih pravnih redih in druga~e kot v anglosa~kih. Kljub temu pa je sodna praksa zelo pomembna, zlasti ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodi~~a RS. Ce namre~ Vrhovno sodi~~e RS kako dolocbo uporabi na dolocen nacin, potem je utemeljeno pricakovati, da jo bodo na enak nacin uporabila tudi prvo- in drugostopenjska sodi~ca. Formalno pa sodHca na sodno prakso Vrhovnega sodisca niso vezana. Prvo- in drugostopenjska sodi~ca bodo ravnala v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodi~ca praviloma fe, ker bo obrazlofitev odlocbe Vrhovnega sodisca navadno dobro utemeljena in bo torej ucink:ovala z mocjo razloga. Poleg tega bodo viSja sodi~ca taki razlagi veeinoma sledila re zato, ker bodo sicer tvegala, da bo njihova sodna odlocba v postopku s pravnimi sredstvi razveljavljena ali spremenjena (glej zlasti clene 355, 358/tc. 4 in 380 ZPP). Vse povedano velja ~e toliko bolj, re je sodna praksa ustaljena. Velja pa opozoriti, da ni vsaka sodna praksa fe ustaljena. Ustaljena postane ~ele potem, ko se sodisce v enakovrstnih zadevah vee kot enkrat odloci enako. Stvar razprave pa je, v koliko enakovrstnih zadevah mora sod i~ce odloeiti enako, da nastane ustaljena sodna praksa. Ustavno sodisre je poleg tega ze odloCilo, da mora sodisee odstopanje od 24 ustaljene sodne prakse posebno dobro utemeljiti. To sicer se ne pomeni, da je katerokoli sodisce tako vezano na ustaljeno sodno prakso, da bi se od nje ne smelo oddaljiti. Toda odmik mora temeljito utemeljiti. Thdi zaradi tega se ustaljena sodna praksa po svojem pomenu nekoliko priblib pravnemu
.
VlfU.
Pravna znanost ni vir prava. 10 Pravna znanost se med drugim ukvarja z razla- 25 ganjem in sistematiziranjem pravnih norm, zato lahko vpliva zlasti na sodno prakso in tudi na zakonodajalca Kljub morda celo precejsnjemu vplivu ji Ustava RS ne daje lastnosti pravoega vira.
II. Zasebno pravo
26
Zasebno pravo (civilno pravo v ozjem smislu) je tisti del prava, ki ureja razmerja med posameznimi enakopravnimi clani skupnosti. 11 10 11
Mofina, Uvod v civil no pravo, str. 46 (~. 1.6.6). Znidalii~ Sk:ubic, Uvod v civil no pravo, str. 24 (tc. 1.1.2).
31
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in drzavljansko pravo
27 Javno pravo ureja razmerja posameznika do drZave in drugih nosilcev javne oblasti ter razrnerja nosilcev javnopravne oblasti rned sabo. Javno pravo je konceptualno nasprotje zasebnemu pravu, saj ureja razmerja nadrejenosti in podrejenosti.l2 28 Predstavo o tern, kaj je bistvo javnega prava, daje zakonska ureditev. Nosilci
javnopravnih odloeitev so razlicni upravni organi, ki so lahko drzavni organi, organi lokalnih skupnosti ali tudi nosilci (ornejenih) javnih pooblastil (cl. 1 ZUS-1 ). Upravni organ odloea z upravnirn aktom. Upravni akt je javnopravni, enostranski, oblastveni posamicni akt, izdan v okviru izvrsevanja upravnih nalog. Z njim nosilec javnopravne oblasti odloci o pravici, obveznosti ali pravni koristi (cl. 2/odst. 2 ZUS-1 ). Javno pravo je torej veja prava, ki daje pravno podlago za odloeanje z enostranskirn in oblastvenim posamicnirn aktorn. V podobno smer gre tudi cl. 2 ZUP. Ta sicer steje k upravnim (in torej javnopravnirn zadevam) tudi tiste, pri katerih to izhaja »zaradi varstva javnega interesa ... iz narave stvari« (cl. 2/odst. 2 ZUP). Katere stvari imajo tako naravo, ZUP ne doloea vee. 29 Opisane opredelitve zasebnega in javnega prava ne ornogoeajo, da bi posarnez-
no pravno pravilo v vseh prirnerih brez tezave in dvomov priredili enernu od obeh pravnih podroeij. Kljub temu in ne glede na prakticne tezave v posameznern prirneru velja: doloCbe javnega prava se uporabljajo le, ce javnopravna oseba ravna kot nosilec javnopravne oblasti. Sicer se uporablja zasebno pravo. v
30 Ce Republika Slovenija kupi pisemski papir, ne ravna kot nosilec javnopravne
oblasti. To velja celo, ce na tern papirju izdaja odlocbe, kar nedvomno spada k dejavnosti nosilca javnopravne oblasti. Ce obCina kupi zernljisce, ne ravna kot nosilec javnopravne oblasti; uporablja se zasebno pravo. Ce Republika Slovenlja za (nemara isto) zemljisee izda gradbeno dovoljenje, ravna kot nosilec javnopravne oblasti. Pravila o izdaji gradbenega dovoljenja spadajo torej k javnemu pravu. v
31 V vsakdanjern zivljenju se v enern samem zivljenjskem prirneru pogosto upo-
rabljajo norme enega in drugega prava. Pri prodaji zernljisca se uporabljajo dolocbe obveznostnega in stvarnega prava, ki sta oba del zasebnega prava. Davek na promet z zemljisci pa je treba placati zaradi doloeb davcnega prava, 12
Znidarlic Skubic, Uvod v civilno pravo, str. 24 (tC. 1.1.2).
32
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in driavljansko pravo
ki je del javnega prava. ce bo k:upec zemlji~re relet zazictati, bo potreboval gradbeno dovoljenje. lzdaja gradbenega dovoljeoja se, kot je bilo ie prej pojas-
njeno, ravna po doloCbah javnega prava. Pojem civilnega prava se v~asih uporablja tudi v ~ir~em pomenu. V tern pri- 32 meru zajema materialno zasebno pravo in vse tiste norme, ki sluzijo uveljavitvi zasebnega prava v posameznem primeru. Gre zlasti za norme civilnoprocesne in izvclilnopravne oarave in za dolocbe o zgradbi (organizaciji) sodi~~. 13 Razmejitev zasebnega od javnega prava je pomembna predvsem zaradi dveh 33 razlogov. Prvi~. dolociti je treba pravila, ki se nana~ajo na dejansko stanje. Katera pa so ustrezna pravila, je odvisno od tega, ali se dejansko stanje presoja po pravilih zaseboega ali javnega prava. Drugi~. o zahtevi za pravno varstvo sme odlocati le pristojno sodisre. Za odlocanje o zadevah, v katerih se uporablja javno pravo, je praviloma pristojna upravna veja sodstva (~1. 2 in nasi. ZUS-1). Pristojno prvostopenjsko je praviloma Upravno sodi~re (cl. 11 ZUS-1 ), ki v postopk:u uporablja Zakon o upravnem sporu. V vseh drugih primerih je pristojno katero od sodi~ splo~ne pristojnosti, ki pa ne odloea oa podlagi ZUS-1. Ce odloca sodisre splo~ne pristojnosti, potem v sporih zasebnopravne narave praviloma uporablja Zakon o pravdnem postopk:u (ZPP). V zaseboo pravo ne spada vse javno pravo. Vanj spadajo: 34 l. drZavno pravo, ki obsega predvsem pravo organizacije drlave in pravic drZavljanov v razmerju do ddave, 2. upravno pravo, 3. mednarodno javno pravo, 4. kazensko pravo, 5. postopkovni zakoni, ki sluzijo uveljavitvi prava pred sodis6 (na primer Zakon o pravdoem postopku, Zakon o izvclbi in zavarovaoju, Zakon o nepravdoem postopk:u, Zakon o delovnih in socialnih sodiscih, Zakon o kazenskem postopk:u). Zasebno pravo sestavljata splo~no in posebno pravo. Splosno velja za vsako- 35 gar. Posebno zasebno pravo pa velja le za posamezne skupine oseb ali ozja, vsebinsko povezana podrOCja urejanja.14 13 Talco Creifelds, Rechtswtirterbuch, 11. Aufl., 1992, geslo Zivilrecht (stt. 1419).
•• KozioVWelser, Gruodriss, str. 8.
33
Prvi del: Pravo, zasebno pravo in drzavljansko pravo
36
Ill. Splosno zasebno (drzavljansko) pravo 1. Pojem Ddavljansko pravo je del zasebnega prava, ki velja za vsakogar. Poimenovanje ne pomeni, da velja le za drZavljane, temvec izhaja iz izraza ius civile in ima torej zgodovinski, rimskopravni izvor. Poimenovanje ddavljansko pravo se v slovenscini skoraj ne uporablja vee, toda brez njega ni mogoee shajati. Boljse oznacbe za zdaj ni, opisno pa je njegovo vsebino mogoce opredeliti kot splosno zasebno pravo.
37 Posebno zasebno pravo velja le za posamezne poklicne skupine ali fivljenjska
po vs RS, opr. h. nIps ml1ff16, r. ~ 11 in u.
171
Drugi del: Pravni posel
pogodbe. l95 V sporih o veljavnosti pogodb se torej lahko postavi vprabnje, ali je bila pogodbena stranka v resnici poslovno nesposobna, popolno ali delno, ne glede na to, da o njeni poslovni sposobnosti se ni bilo odlo~eno v ustreznem postopku. Vprasanje o poslovni sposobnosti se pogosto zastavi prav pri osebah, ki jim je bila pozneje poslovna sposobnost res odvzeta. 196 Poznejsi odvzem poslovne sposobnosti (popolni ali delni) je namr~ dober indic, da je bila ta oseba ze pred odvzemom poslovne sposobnosti v ustreznem postopku v resnici popolno ali delno poslovno nesposobna. Sicer pa se sodna praksa ukvarja zlasti z vprasanjem, ali je bila neka oseba poslovno sposobna ali ne. To vprabnje se pogosto postavi zlasti v primerih, v katerih je bilo splosno telesno ali dusevno zdravje neke osebe ze na~eto, tak.o da se ze zaradi tak.ega splosnega slabega stanja osebe postavi se vprasanje, ali je bila poslovno sposobna ali ne. 197
561 2. Posledice
Cl. 41/odst. 1 OZ ne pove, ali ima pomanjkanje poslovne sposobnosti sploh kak.sno posledico. Izrecna ureditev tega pomembnega vpra8anja torej manjka. Da je obstoj poslovne sposobnosti predpostavka za sklenitev pogodbe, je mogoce kve~jemu sklepati iz ~l. 41/odst. 3 OZ. Ta norma narnre~ dolo~a. da je izpodbojna pogodba, za katero poslovno omejeno sposobna oseba potrebuje dovoljenje, ~e dovoljenja ni imela. Toliko bolj bi moralo veljati, da ne sme biti veljavna pogodba, ki jo sklene v celoti poslovno nesposobna oseba. Vendar pa: ali bi bila taka pogodba izpodbojna ali pa bi nastala kaksna druga pravna posledica? Problem je zlasti v tern, da je izpodbijanje pogodbe vezano na razmeroma kratke roke (~1. 99 OZ), po preteku roka pa ni vee mogoee. 562 Iz besedila Cl. 41/odst. 1 OZ je mogoee tudi razbrati, da gre za prisilno normo
(»Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost ...«), krSitev katere bi morala povZ10Citi ni~nost pogodbe (cl. 86/odst. 1 OZ). 195
Tako na primer odloCbi VS RS, opr. §t. II Ips 476/97, in VSL, opr. st. II Cp 1601/93. 196 Tako na primer odloCbi VS RS, opr. §t. II Ips 476/97, in VSL II Cp 1601193 (zadnja sc nana§a na delno poslovno sposobnost). 17 9 S takimi problemi se ubadajo na primer odlocbe VS RS z opr. st. II Ips 13/99, lllps 630/96 (alkoholizem kot vzrok slabega stanja), II Ips 148/94 (alkoholizem kot vzrok slabega stanja), II Ips 273/93 (mofganska kap kot vzrok slabega stanja).
172
Orugi del: Pravni posel
Tako je staliSCe sodne prakse198 in dela literature. 199 Za pogodbo o zaposlitvi z manj kot 15 let staro osebo je ni~nost celo izrecno dolOCena (~1. 19/odst 2 ZDR). Re~itev je sicer smiselna, nima pa trdne opore niti v OZ niti v katerem drugem zakonu. Poleg tega zakon ne ureja, kako je z veljavnostjo vseh drugih izjav volje, ki jib da poslovno nesposobna oseba v ~asu svoje poslovne nesposobnosti. 200 To je posledica koncepta OZ, katerega temeljni gradnik je pogodba, ne izjava volje. V prvem primeru je odlocilno, ali je K v easu sklenitve pogodbe bil poslovno S63 sposoben ali ne. Ker je sklenil prodajno pogodbo v trenutku, ko bolezen ni vplivala na njegovo razmi~ljanje, je prodajna pogodba veljavna. Na veljavnost pogodbe poznejsi odvzem poslovne sposobnosti ne vpliva. Lahko je kvOCjemu indic, da je bolezen obstajala fe pred odvzemom poslovne sposobnosti, vendar to ni odlocilno.
Drugi primer je podoben prej~njemu. Thdi v tern primeru K ni bila odvzeta
564
poslovna sposobnost O~itno je tudi, da je zaradi hudega alkolizma lahko obstajal razlog za odvzem poslovne sposobnosti. Odgovor na vpra8anje je odvisen od tega, ali je bil K prav v ~asu za~asne treznosti poslovno sposoben ali ne. V sekakor na odgovor bistveno vpliva, koliko razsodnosti je v casu treznosti imel. Pri alkoholikih se zdi le malo verjetno, da bi bill v Casu treznosti vendarle razsodni, ni pa to nemogoce. Tako je VS RS v zadevi z opr. st. II Ips 630/96 odlocilo, da kroni~ni alkoholik v stanju za~asne treznosti, ko je sklenil pogodbo, ni imel poslovne sposobnosti. Slo je za alkoholika, pri katerem je re prislo do osebnostnega in socialnega upada in ki je kazal vidne znake alkoholne odvisnosti. Odlocitev se zdi prepri~ljiva, dopus~a pa tudi, da bi bil lahko alkoholik v killnem drugem primeru poslovno sposoben. ~itno je treba presojati vse okoli~ine, ki pa so od primera do primera razli~ne.
Poslovno nesposobnemu se mora vseeno omogociti udelefba v pravnem S65 prometu, torej da lahko nastopa kot stranka pravnih poslov. To storita za mla198 OdJ~ba
VS RS, opr. §t. ll Ips 13/99. Tako tudi Ze prej Vrhovno sodi~e Bosne in Hercegovine (glej CYl s kom., kom. k cl. 41, odl~ba pod 13). V odloebi z opr. §t. VSL 11 Cp 1601/93 ni odgovora na vpra§anje, katera vrsta neveljavnosti je posledica neobstoja poslovne sposobnosti. 199 Za nicnost kot pravno posledico se zavzema Novak, Uvod v civilno pravo, str. 74 (tC. 3.1.3). Protislovno Plavhl. fYZ s kom., kom. It cl. 41, str. 328 (tC. 1): » .. . izjava volje poslovno nesposobne osebe nima pravnih OCinkov. Tillna izjava volje zato ne povzroei sk.lenitve pogodbe. Pogodba je zato nicna.• 200 Na to opowri odlo&a VS RS, opr. ~ D Ips 564195, ti govori o »newljavnosti pooudbec.
173
Drugi del: Pravni posel
-----------------------
doletnega otroka njegova zakonska zastopnika. To sta starsa (cl. 107/odst. 1 ZZZDR). Praviloma le oba skupaj lahko zastopata otroka, ce gre za izjavljanje poslovne volje (cl. 107/odst. 1 ZZZDR). Sporoeila (tj. izjave volje) pa lahko prejme vsak od stadev (cl. 107/odst. 2 ZZZDR). 566 Toda zastopanje po star8ih ne zado~ca vedno. Le s privolitvijo centra za soci-
alno delo smejo star~i odsvojiti ali ohremeniti stvari iz premozenja svojega otroka, in ~e to le, ce to zahteva kaksna otrokova korist (cl. 111 OZ). Poleg zastopanja starsev je torej v teh primerih potrebno se soglasje upravnega organa. 567 Osebe s (popolnoma) odvzeto poslovno sposobnostjo zastopa skrbnik (cl. 208/
odst. 1 ZZZDR). Otroke, nad katerimi je hila podaljsana roditeljska pravica tako, da so ostali (popolnoma) poslovno nesposohni, zastopajo star~i. lzrecne doloehe sicer ni, vendar tako izhaja iz razlicnih doloeh ZZZDR (cl. 4/odst. 2, 107 in 118/odst. 1 ZZZDR).
S68
Ill. Omejena poslovna sposobnost Omejeno poslovno sposohne osebe lahko v doloeenem ohsegu same veljavno sklepajo pogodbe. Za druge pogodbe potrehujejo dovoljenje svojega zakonitega zastopnika (cl. 41/odst. 2 OZ).
569
1. Predpostavke Omejeno poslovno sposohni so mladoletniki z dopolnjenim 15. letom starosti (cl. 108/st. I ZZZDR). Poleg njih so lahko omejeno poslovno sposobni tudi polnoletniki, ce jim je hila poslovna sposohnost delno odvzeta (cl. 44 ZNP). Razlogi za delni odvzem so naceloma enaki kot za popolni odvzem. Delni odvzem pride v postev, ce oseha se vseeno vsaj deloma lahko skrhi za svoje pravice in koristi (cl. 50 ZNP). Omejeno poslovno sposohni so tudi polnoletni otroci, nad katerimi je hila podaljsana roditeljska pravica tako, da poslovne sposohnosti nimajo le deloma (elena 60 in 50 ZNP; cl. 118/odst. 1 ZZZOR). Razlog za podaljsanje roditeljske pravice je enak, kot ce gre za taksno podalj~anje roditeljske pravice, da otrok v celoti nima poslovne sposohnosti. 174
Drugi del: Pravni posel
0 tern, da je lahko neka oseba delno poslovno nesposobna, ~e preden se o S70 tern odloei v ustreznem postopku, je Ze bil govor v zvezi s popolno poslovno nesposobnostjo. Enako velja za dokazovanje delne poslovne nesposobnosti.
2. Pravni posli, za katere dovoljenje ni potrebno
S71
Mladoletnik lahko z dopolnjenim 15. letom sam veljavno sklene pravni posel, ce: 1. ne vpliva bistveno na njegovo Zivljenje v casu mladoletnosti (cl. 108/st. 2 ZZZDR) in 2. ne more vplivati na njegovo zivljenje se v polnoletnosti (cl. 108/st. 2 ZZZDR) in 3. gre pri mladoletnikovi dajatvi iz pogodbe zgolj za razpolaganje s placo iz zaposlitve (cl. 112/st. 1 ZZZDR). Zadnja izjema je v vsebinskem nasprotju s cl. 108/st. 2 ZZZDR. Mladoletnik S72 lahko brez vsakrlnega nadzora iz svoje plaee Ze placa denamo odmeno v poslih, ki lahko bistveno vplivajo na njegovo Zivljenje ali pa vplivajo na njegovo Zivljenje tudi ~e po polnoletnosti. Ce place ~ ne prejema, taksnih poslov ne more skleniti. Pogodba, za katero dovoljenje zakonitega zastopnika ni bilo potrebno, je S73 veljavna (cl. 41/odst. 2 OZ). Odloeilna pomanjkljivost cl. 108/st. 2 ZZZDR pa je nekaj drugega: merila, 574 kateri posel lahko bistveno vpliva na mladoletnikovo zivljenje v casu rnladoletnosti oziroma lahko vpliva se v polnoletnosti, so >>tako meglena, da ostaja vpruanje, kateri posli spadajo v to kategorijo, se vedno odprto in stvar razlage«.201 Dodati je treba k ker gre za generalo klavzulo, bo tudi ~e v prihodnosti ostalo nemogoee vnaprej doloeiti, kateri posli so tak~ni. Pravna varnost zato trpi brez vsake potrebe, in sicer tako pravna vamost mladoletnikov kot njihovih pogodbenikov! Tretji in eetrti primer ponazarjata tezave, ki lahko nastanejo pri uporabi cle- S7S nov 108 in 112 ZZZDR. Ali lahko nakup kitare bistveno vpliva na zivljenje v mladoletnosti ali vpliva na Zivljenje v polnoletnosti? Oboje je mogoee. Nemara bo mladoletnik zaradi brenkanja na kitaro zanemaril ~olo, kar bi bilo slabo, 201
Zupaneic, Druiinsko pravo, 1999, r. h. 240 (str. 143).
175
Drugi del: Pravnl posel
vendar pa je nenadno tolikSno zanimanje za katerikoli instrument zelo redko. Mogoee je, da bo K celotno obdobje polnoletnosti igral kitaro za zabavo, v cemer ni nic napacnega, vendar pa je oeitna posledica nakupa kitare v casu mladoletnosti. Ker pa je nakup kitare z nizko ceno praviloma razmeroma malo vpliva na fivljenje v mladoletnosti in v polnoletnosti, razen v izjemnih primerih, bi za nakup kitare mladoletnik pravzaprav moral imeti delno poslovno sposobnost. 576 Manj prepricljiv je lahko odgovor za cetrti primer. Zakonodajalec sicer tudi
mladoletnikom dovoljuje, da sodelujejo v prometu z motomimi vozili primerno svoji starosti. Iz tega zakonodajalcevega povsem upravnopravnega stalisea pa ni mogoee sklepati, da je mladoletnik tudi na civilnopravnem podroCju ze poslovno sposoben. Temeljne nejasnosti so enake kot v tretjem primeru. Razlika pa je vseeno oeitna: upravljanje motomega kolesa povzroea izpostavljanje bistveno vecjim nevarnostim kot na primer upravljanje kolesa z motorjem ali pa brenkanje na kitaro. Navsezadnje je zaradi lastnine nad motornim kolesom mogoee pricakovati stroske (na primer z vzdrzevanjem vozila, registracijo in gorivom), ki jih bo mladoletnik predvidoma zelel placati zato, da se bo sploh lahko vozil z motorjem. Nevarnosti in predvideni stroski govorijo v prid temu, da bo vpliv motomega kolesa na mladoletnikovo fivljenje bistven. Torej bi za nakup motorja mladoletnik se ne smel biti poslovno sposoben ne glede na to, da sme tak motor upravljati, ee prej pridobi voznisko dovoljenje potrebne kategorije. Razlogovati bi bilo mogoee sicer tudi drugace, tako da v cetrtem primeru ni mogoee dati odgovora, ki bi bil zanesljivo pravilen. 5n Za pravne posle, ki jih mladoletniki ne morejo veljavno skleniti, je potrebna
odobritev starsev (cl. 108/st. 2 ZZZDR). 578
3. Pravni posli, za katere je potrebno dovoljenje Mladoletnik z dopolnjenim 15. letom sam ne more veljavno skleniti pravnega posla, ee: 1. bistveno vpliva na njegovo zivljenje v casu mladoletnosti (cl. 108/st. 2 ZZZDR) ali 2. bi lahko vplival na njegovo zivljenje se v polnoletnosti (cl. 108/st. 2 ZZZDR)in 3. ne gre pri mladoletnikovi dajatvi iz pogodbe zgolj za razpolaganje s placo iz zaposlitve (cl. 112/st. 1 ZZZDR).
176
Drugi del: Pravni posel
Za sklenitev tak~nih pravnih poslov mladoletnik potrebuje dovoljenje zako- S79
nitega zastopnika (cl. 41/odst. 2 OZ). To pa sta le oba stma skupaj (Cl. 107 ZZZDR), ki se morata o podelitvi dovoljenja strinjati. Dovoljenje je kot pojem opredeljeno v OZ. Glede na ureditev v OZ ga lahko zakoniti zastopnik podeli le pred sklenitvijo pogodbe (cl. 19/odst. 1 OZ). Osebam z delno odvzeto poslovno sposobnostjo da dovoljenje za sklenitev pogodb skrbnik, ki pogodbo tudi lahko odobri (cl. 208/odst. 2 ZZZDR; elena 41/odst 3 in 43/odst. 1 OZ). Po OZ je pogodba, za katero je manjkalo potrebno dovoljenje zakonitega zastopnika, veljavna. T~no pogodbo lahko poslovno omejeno sposobna oseba prek svojega zastopnika le izpodbija (cl. 41/odst. 3 OZ). Z morebitnim izpodbitjem pogodba preneha veljati z ucinkom za nazaj (arg. iz cl. 96 OZ). Tak nacin varstva je okoren, saj je treba pravni posel izpodbijati v sodnem postopku (cl. 95/odst. 1 OZ). Zakoniti zastopnik lahko pogodbo odobri. Izpodbojnostno upravieenje z odobritvijo ugasne (cl. 41/odst. 3 OZ).
sao
Poslovno nesposobna oseba lahko po pridobitvi poslovne sposoboosti izpodbi- 511 je pogodbo sama, vendar le, ee vlozi tozbo v treh mesecih po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti (cl. 44 OZ). Ni videti razloga, zaradi katerega (odslej) popolnoma poslovno sposobna oseba ne bi mogla sama odobriti pogodbe, ki jo je sklenila ~e. ko je bila delno poslovno sposobna. Drugacna je ureditev v cl. 108/st. 2 ZZZDR, ki govori o odobritvi. Zdi se, da Sll je ZZZDR glede pomena izraza odobritev usklajen z OZ. V cl. 189/odst. 3 ZZZDR govori namrec o poprej§nji odobritvi. To pa ustreza pojmu odobritve po OZ. Odobritev, na katero rnisli cl. 108/st. 2 ZZZDR, bi torej morala pomeniti naknadno soglasje. §e mnogo veeja je razlika glede pravnih posledic. Cl. 108/st. 2 ZZZDR doloea takole: »Za veljavnost teh pos1ov (scil.: tistih, ki jib ne more skleniti mladoletnik sam), je potrebna odobritev staclev ... « To pomeni, da je do ooobritve pravni poset ocitno nevetjaven. ctena 41/odst. 3 OZ in 108/st. 2 ZZZDR sta si torej v nasprotju. 202 Kljucni problem pa je ~e nekje drugje: slovensko pravo mladoletniku re s 15. S83 letom podeli razmeroma veliko prostost pri sklepanju pravnih poslov z zelo nejasno zacrtanirni mejami, in tako ostane vse do njegovega 18. leta. To je obdobje ~canja, ki ga zaz.namuje puberteta, in od mladoletnika ze zato 202
Novak, Uvod v civilno pravo, str. 78 (ll. 3.1.3.1).
177
Orugi del: Pravni posel
ni mogoee prieakovati posebne zrelosti pri ravnanju. Ocitno je tudi, da mu se manjkajo zivljenjske izkusnje. S84 Veljavna pravna ureditev mladoletnika pravzaprav slabo varuje. V tezak polo-
zaj pa spravlja se starse. Ne gre le za to, da spodkopava njihovo avtoriteto. Mladoletnik namree lahko ze s 15. letom sklene pravne posle, s katerimi si priskrbi sredstva, s katerimi lahko drugim povzroei skodo. Za to skodo pa potem odgovarjajo poleg mladoletnika tudi starsi, razen ce jim uspe dokazati, da je nastala brez njihove krivde (el. 142/odst. 4 OZ).
sss 4. Polozaj sopogodbenika poslovno omejeno sposobne osebe Upostevati je treba tudi koristi sopogodbenika poslovno omejeno sposobne stranke. Te urejata elena 42 in 43 OZ. Naslov el. 42 OZ je ponesreeen, saj govori o poslovno nesposobni osebi. Enako velja za el. 42/odst. 1 OZ. Besedilo elena pa predpostavlja, da je hila pogodba sklenjena brez dovoljenja zakonitega zastopnika, kar pride v postev le pri poslovno omejeno sposobnih osebah (el. 41/odst. 3 OZ). Cl. 42 OZ se torej nanasa le nanje. 203 S86 Sopogodbenik poslovno omejeno sposobne osebe ima dve pravici. Prva je, da
lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil s poslovno omejeno sposobno osebo, ki ni imela dovoljenja (el. 42/odst. 1 OZ), v tridesetih dneh po tern, ko izve za delno poslovno nesposobnost druge stranke (cl. 42/odst. 3 OZ). Enako pravico ima tudi tisti sopogodbenik, ki je sicer vedel za delno poslovno sposobnost, vendar ga je omejeno poslovno oseba prevarala, da ima dovoljenje zakonitega zastopnika (el. 42/odst. 2 OZ). Druga pravica je, da lahko od zakonitega zastopnika zahteva, da se izreee, ali pogodbo odobrava ali ne (el. 43/odst. 1 OZ). Ce se zakoniti zastopnik v tridesetih dneh ne izreee, se njegova zavrnitev fingira (el. 43/odst. 2 OZ).
ss1 IV. Posebne poslovne sposobnosti mladoletnih Doloebe o posebni poslovni sposobnosti pomenijo izjemo od pravila in podeljujejo mladoletniku sposobnost, da opravi prav to doloeeno vrsto pravnega posla se pred dosego popolne poslovne sposobnosti. Tak.Snih doloeb je vee. Tako se lahko na primer poslovna sposobnost za sklenitev zakonske zveze 203
Plavsak, OZ s kom., kom. k cl. 42, str. 334 (tc. 1).
178
Drugi del: Pravni posel
pridobi re pred polnoletnostjo (Cl. 117/odst. 1 OZ). Zakonodaja ne dolOOi izrecno, od katere starosti naprej. Ob smiselni uporabi clenov 108/st 1, 112/ st. 1 in 89 ZZZDR bi morala biti najni.Zja starost za sklenitev zakonske zveze 15 let.204 Thdi oporoena sposobnost se pridobi v starosti 15 let, ce je oseba razsodna (cl. 59/odst. 1 ZD).
V. Popolna poslovna sposobnost S polnoletnosljo se pridobi popolna poslovna sposobnost. Z7ZDR tudi tega ne dolOOi izrecno, vendar je mogoee na to sklepati iz cl. 108 ZZZDR. Za polnoletnike namree cl. 108 ZZZDR ne velja prav zato, ker niso vee mladoletniki. Ce lahko mladoletnik s 15. letom naceloma z.e sam sklepa pravne posle, potem s polnoletnostjo seveda ni vee nobenih razlogov, da bi se obstajala kakSna omejitev poslovne sposobnosti.
lzjemoma se popolna poslovna sposobnost lahko pridobi se pred polnoletno- S89 stjo, in sicer s sklenitvijo zakonske zveze 5e pred osemnajstim letom (cl. 117/ odst. 2 ZZWR). Popolno poslovno sposobnost lahko pridobi tudi mladoletnik, ki je postal roditelj (Cl. 117/odst. 3 Z72DR). Sele s pridobitvijo popoJne poslovne sposobnosti se je mogoee zavezati s 590 porostveno pogodbo (cl. 1014 OZ). To je oeitno izjema od bolj splosnega pravila, po katerem lahko dolocena oseba se pred polnoletnosljo sklepa pravne posle. Ce poslovno omejeno sposobna oseba sklene pogodbo, glede katere ima 591 poslovno sposobnost, potem pogodba ne more biti neveljavna zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti. Lahko pa je neveljavna iz katerega drugega razloga, na primer zaradi pomanjkanja ob1ilre. Ce ni niti takega razloga, je veljavna.
VI. V DZ predvidena ureditev
592
Otroke naj bi kot doslej aktivno zastopali starsi (cl. 148/odst. 1 DZ), pasivno pa vsak od obeb starSev (cl. 148/odst. 2 DZ). 204 Enalro Zupan~~. Dru~nsko pr.tvo, 1999, r. ~t 75 (str. 57).
179
•
Drugi del: Pravni pose!
593 Praviloma naj bi otrok postal omejeno poslovno sposoben s 15. letom (cl. 149/ odst. 1 DZ). Za sklepanje poslov, ki bistveno vplivajo na otrokovo ~ivljenje pred polnoletnostjo ali po njej, naj bi bilo potrebno dovoljenje stadev (cl. 149/ odst. 2 DZ). S tern je ureditev nekoliko spremenjena in poenostavljena v pri-
merjavi z veljavno. Vendar pa bi otrok s 15. letom se naprej razpolagal s plaoo (ct. 153 DZ). 594 Bistvena sprememba je predvidena glede pravnih poslov, ki bi jib otrok sklenil
brez dovoljenja starSev. Veljavnost teh pravnih poslov naj bi se presojala po pravilih obligacijskega prava (cl. 149/odst. 3 DZ). To pomeni, da DZ veljavnosti teh pravnih poslov ne ureja vee in torej tudi ne drugaee kot OZ. To pomeni izboljsanje v primerjavi s sedanjim pravnim stanjem. Brez dovoljenja stadev sklenjeni pravni posel bi bil torej veljaven, vendar pa izpodbojen (cl. 41/odst. 3 OZ). 595 Glede sklenitve zakonske zveze cl. 30 DZ predvideva, da lahko sodisce dovoli
sklenitev zakonske zveze otroku, ki je ze dopolnil 15 let. Predpostavka je, da je otrok dosegel tako telesno in du8evno zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic in obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze. Zdi se, da bi torej sicer otrok od petnajstega leta naprej postal poslovno sposoben, vendar pa bi bila sklenitev zakonske zveze odvisna od dovoljenja sodisca. 596 Se naprej je predvideno, da pridobi otrok poslovno sposobnost s sklenitvijo
zakonske zveze (cl. 155/odst. 2 DZ). Poleg tega lahko sodisce podeli popolno poslovno sposobnost otroku, ki je postal roditelj in je dosegel tako telesno in dusevno zrelost, da je sposben za samostojno zivljenje (cl. 155/odst. 3 DZ).
180
Drugi del: Pravni posel
Cetrto poglavje: Napake volje in podobni primeri
597
§ 15 Pregled Primer P in K sldeoeta prodajno pogodbo. P je v resoici nOCe skleniti in se !e pri sldenitvi odloei, da zato pogodbeoih obveznosti ne bo izpolnil. Ko K od njega zahteva izpolnitev pogodbe, se P sklicuje na svojo resoi~no voljo. Ta je bila. da nOCe skleoiti prodajne pogodbe. Killne so pravne posledice P-jeve resni~ne volje? Za odgovor glej r. 615.
st.
I. Oris problema Pravoi red omogoea prosto sklepanje in oblikovanje pogodb.
Kon~ni
cilj pa ne bi bil dose!eo, re bi imeta izjava volje napako. Napaka lahko oastane pri tvorjenju volje in pozneje, pri izjavljanju oastale volje. Napake pri tvorjenju volje lahko nastanejo iz razli~nih vzrokov. Izjavitelj 598 praviloma uposteva dolOCena dejstva zunanjega sveta kot temelj (podlago) pri tvorjenju volje. Predstava o teh dejstvih- o resoi~nosti - je lahko naparna. Ce ima izjavitelj volje oaparno predstavo o resoi~nosti in na tej nap~ni predstavi temelji njegova odloeitev (volja), potem je nastala napaka votje. Ta je lahko upostevna ali pa ne. Gre za primere bistvene zmote (~lena 46 in 47 OZ) in prevare (zvija~e; zlasti ~1. 49 OZ). Vsebinsko se primeri bistvene zmote in prevare precej razlikujejo. Pri prevari je ena stran.ka praviloma sama poskrbela za to, da je druga stran.ka izhajala od nap~nih okoliStin, in sicer tako, da je povzroeila zmoto pri izjavitelju volje. Ravnanje pogodbene stranke je bilo torej izrazito neposteno. Pri zmoti vpliva ene pogodbene stranke na nastanek zmote pri drugi pogodbeni stranki ni. Vpliv prejemoika izjave volje na voljo izjavljajoeega je lahko tudi bolj neposreden, kot da povzroei zmoto. Izjavitelju volje lahko grozi s kak:Snim zlom in pod tern vplivom izjavitelj volje izjavi voljo. To je zn~ilno za grofnjo (~1. 45 OZ). Pri njej je oeitno, da izjavitelj volje v resnici nima volje podati prav tak:Sno izjavo volje, kot jo je podal - vendar pa tako ravna, ker nanj vpliva gromja. V sldopu napak volje se obravnavajo tudi primeri, v katerih pogodbeni stranki skleneta neko pogodbo le na videz, reprav je v resnici nOCeta (~l. 50 OZ), in 5e nekateri. Pri navidezni pogodbi o 181
Drugi del: Pravni pose!
zmoti v pravem pomenu besede niti ni mogoee govoriti, vendar se kljub temu obravnava v pododseku o napakah volje. S99 Iz doslej opisanih najzna~ilnejsih primerov je ~e razvidno, da ni mogoee najti enotne opredelitve napak volje. V sklopu napak volje se namre~ obravnavajo primeri, v katerih izjavljena volja sicer ustreza tvorjeni volji, ta pa ne ustreza (hipoteti~ni) pravi volji (bistvena zmota, prevara). Pravno pa so urejeni tudi primeri, v katerih izjavljena volja ne ustreza resnicni volji (gromja, navidezna pogodba). Ti primeri pravzaprav nimajo veliko skupnega, razen da se vsi tako ali drugare nana8ajo na voljo, bodisi na pravo bodisi na hipoteti~no. 600 Problerni v zvezi z napako volje bi se Janko resevali v skladu s teorijo volje ali teorijo izjave volje. Po teoriji volje velja tisto, kar je stranka res hotela, ne glede na to, kaj je izjavila. Pomanjkljivost te teorije je, da je za prejemnika izjave volje praviloma prepoznavna le izjava volje, ne pa tudi volja sama. Po teoriji izjave volje pa naj velja tisto, kar je stranka izjavila, ne glede na to, kaj je v resnici hotela. Ta teorija je prepri~ljivejsa. Vzrok za nastanek napake volje praviloma ne izvira od prejernnika izjave volje. Ce je na primer treba tehtati, koga torej varovati, se zdi dokaj razumljivo, da tisto od dveh oseb, ki z nastankom napake volje nima povezave. Vendar tudi ta teorija ni vedno ustrezna. Ce je na primer stranka podala izjavo volje le navidezno in je druga to vedela, prejemnika niti ni treba varovati. 601 OZ nobeni od teh dveh teorij ne sledi dosledno, temvec uporablja eno ali drugo, kakor se mu zdi potrebno. Tak »eklekticni« pristop ni posebnost OZ, pozna ga na primer tudi BGB.
602
II. Ureditev v OZ Napaka volje nastane vsaj pri eni stranki in torej pri njeni izjavi volje. Taksna izjava volje zato ne bi smela veljati. To bi razumna pravna ureditev morala vzeti za izhodisce. Da napaka vpliva na samo pogodbo, je le samodejna posledica napake pri izjavi volje.
603 Izhodisre za pravno ureditev OZ je druga~no. OZ preskoei posledice napake volje za samo izjavo volje in ureja le posledice napake volje za sklenitev pogodbe. S tern pa se zdalee ne ureja vseh primerov, ki lahko nastanejo zaradi napak volje. Pravne praznine je mogoee zapolniti le z analogijami
182
Drugi del: Pravni posel
OZ izrecno ureja naslednje primere napak volje: 1. nedopustno groznjo (cl. 45 OZ),2os 2. bistveno zmoto (cleni 16, 46 do 48 OZ)206 in 3. prevaro (zvijaeo; cl. 49 OZ).207
604
Marsikaj v zvezi z napako pri izjavi volje pa v OZ ni urejeno ali pa je ureditev 605 v najboljsem primeru le nakazana. Taki primeri so neresno misljena izjava, tibi (miselni) pridrzek in tudi primeri napake pri prenosu izjave volje. Prvi dve vpra5anji obravnava literatura v zvezi s clenoma 18 in 50 OZ, za zadnje se morda lahko smiselno uporabi cl. 46 OZ. Celotna slovenska (in prej jugoslovanska) ureditev se je presenetljivo malo 606 uporabljala v praksi. Po literaturi in sodni praksi sodee so doloCbe o zmoti v nemSkem in avstrijskim pravu pogosteje v uporabi. To ne preseneca prevee. Najpogostejsi primer napake volje je zmota, ureditev zmote pa je uporabna le redko. Celotna ureditev je pomanjkljiva. Ureditev zmote je poleg tega nesistematicna in arbitrarna 208
20S 206 '1JJ7 208
Glej par. 16. Glej par. 17. Glej par. 18. Dolenc, Napake volje, str. 174.
183
Drugi del: Pravnl posel
607
Pravne posledice napake volje so v OZ urejene predvsem za primere, ko pride do napake volje pri sklenitvi pogodbe. To za neresno izjavo volje (cl. 18 OZ), gromjo (cl. 45/odst. 1 OZ), bistveno zmoto (cl. 46/odst. 1 in 2 OZ) in prevaro (cl. 49/odst. 1 OZ) izhaja re iz besedila Le pri navidezni pogodbi je drugaee, saj cl. 50 OZ pravnih posledic ne vere na sklenitev pogodbe.
za druge pravne posle (cl. 14 OZ). Tezava pa je, da se jim ne prilega. Pri enostranskih pravnih poslih namrec ni sklenitve in zato ni jasno, kako zanje smiselno uporabiti te doloebe. Tezava je se vecja pri vseh drugih izjavah volje, ki jih OZ v zvezi z napakami volje niti ne omenja. Neurejenost tega podroCja je ena stevilnih pomanjkljivosti OZ, s katero se doslej ni ukvarjala niti literatura.
608 Ta ureditev se srniselno uporablja tudi
609 Tako je na primer mogoee, da je bila pogodba sicer sklenjena brez kakrsne-
koli napake volje, eden od pogodbenikov pa jo je zaradi nedopustne groznje odpovedal. Zato je razumljivo, da bi bilo smiselno izpodbijati le odpoved, ki je enostranski pravni posel. Posledica izpodbitja tega enostranskega pravnega posla bi bila, da bi odpoved kot taka ne veljala. Ker bi bila odpoved neveljavna, bi veljala pogodba se naprej. Opisani primer ustreza dejanskemu stanju, ki ga opisuje odloeba VS RS z opr. st. VIII Ips 176/98. Odgovor na prej zastavljeno vpra8anje torej nima samo teoreticnega, temvee tudi praktieen pomen.
61o
Ill. Neresno misljena izjava To je izjava volje, ki ni misljena resno in ki jo poda izjavitelj v pricakovanju, da bodo drugi pomanjkanje resnosti prepoznali. Primeri neresno misljenih izjav so izjave volje, dane pri pouku, pri snemanju ftlmov, v sali in v reklamne namene.
611 Glede na cl. 18/odst. 2 OZ mora biti izjava volje svobodna in resna. Taka norma
je se nepopolna, saj ne doloca pravnih posledic. v cl. 45 oz so opredeljene pravne posledice nesvobode pri izjavljanju volje, pravne posledice neresnosti pri izjavi volje pa nikjer izrecno. Iz tega dejstva bi bilo mogoce sklepati, da neresno izjavljena volja velja in s tern tudi pogodba. 612 Prevladujoee ali celo enotno stalisce v literaturi je drugacno in vodi do tega,
da naj bi za izjavitelja volje ne nastale pravne posledice. Po prvem staliscu
184
Drugi del: Pravni posel
izjava volje izjavitelja ne vere;209 zakaj, pa to stall~ ne pove. Morda zato, ker je taHna izjava volje neveljavna sama po sehi. Na to kate uporahljeni glagol »mora«. Neresna izjava volje hi hila nedopustna in oh smiselni uporabi cl. 86/ odst. 1 OZ hi to pripeljalo do njene nicnosti, s tern pa do nicnosti celotne pogodbe. Drugo stalBce je, da pogodha sploh ni sklenjena.21o To stalisce ni prepricljivo, saj je hila izjava volje podana in jo je nasprotna stranka prejela. Pogodha hi torej morala hiti sklenjena. Nesklenjena hi hila lahko le, ee hi neresno miSljeno izjavo volje razumeli kot talclno, ki splob ni hila dana (kot neohstojeeo). Za takSno stallsee pa ni mogoee najti razloga, zato je izjavo volje potrehno ohravnavati kot ohstojeeo.
IV. Tihi (miselni) pridrzek
613
Miselni pridrZ.ek (reservatio mentalis) ohstaja, ce nekdo da izjavo volje, zase pa zadrli, da izjavljenega v resnici noee. V sodni praksi in literaturi je uveljavljeno mnenje, da tihi pridrZek ne vpliva 614 na veljavnost pogodbe.211 Za tako rnnenje niti sodna praksa niti literatura ne navajata opore v OZ. Zdi pa se, da je vseeno mogoee najti zadovoljivo utemeljitev zanj. Miselni pridrZek ohstaja le, ee je ohstajala neka resnicna drugacna volja od tiste, ki je hila izjavljena. Miselni pridrZek ni torej nic drugega kot ohstojeCa, vendar neizjavljena volja. Neizjavljena volja ima pravni pomen le, ce kaksen predpis tako doloea. Ker posehne doloebe glede tega ni, je miselni pridrrek hrez pravnega pomena. Velja torej izjava volje. Stempihar je to formuliral kratko in jasno: »Miselni priddek je neizjavljena volja, zato pravno hrez pomena. «212
v
primeru, opisanem na zaeetku tega paragrafa, je torej miselni pridrZek 615
osebe P hrez pravnega pomena. Pogodba je hila sklenjena, zato jo P mora izpolniti.
209 Dolenc,
az s kom., kom. k tl. 50, str. 362 (tc. 4).
V. Kranjc, (JZ s kom., kom. k tl. 18, str. 220 (tc. 3). OdloCba VS RS, opr. Jt. ID Ips 5212004; Dolenc, OZ s kom., kom. k Cl. 50, str. 362 (tc. 3); Mofina, Uvod v civilno pravo, str. 163 (it. 6.5.1.1 ). 212 ~tempihar, Zaseboo pravo, r. sL 356. 2IO 211
185
Drugi del: Pravni pose!
616
§ 16 Nedopustna groznja Primera 1. Prometno nesreco je povzroeil B. O~kodovanec A mu v podpis predlozi osnutek pogodbe in mu napove, da ga bo napravil »zrelega za bolni~nico, ee ne mrtv~nico, ee je ne podpise«. V osnutku pogodbe B priznava. da je nesreto povzroeil sam in da se je z A dogovoril, da bo poravnal na 5.000 EUR ocenjeno skodo. B jo zaradi groznje podpi~e. Ali lahko B izpodbije pogodbo? Za odgovor glej r. st. 621. 2. Killen hi bil pravni polozaj, ee bi A napovedoval, da bo na kraj nesreee poklical policijo, ki bo ugotovila, da je B vozil alkoholiziran, in mu odvzela voznisko dovoljenje? Za odgovor glej r. st. 622.
I. Predpostavke Pri nedopustni groznji ne gre za to, da hi hil izjavitelj volje v zmoti glede kak~nih dejstev. Izpodhijanje pogodbe zaradi grofuje (cl. 45/odst. 1 OZ) je predvideno zato, ker je zakonodajalec zelel varovati prostost izjavitelja volje pri tvorjenju volje. Izpodhijanje pogodbe zaradi gromje je mogoee le, ee so podane razmeroma stevilne in ozko postavljene predpostavke. 617 Izjavitelja volje OZ imenuje druga stranka, grozeeega pa pogodbena stranka
(cl. 45/odst. 1 OZ). 618 1. Groznja
Groznja je naznanitev nekega prikrajsanja (zla). Prikrajsanje lahko grozi izjavitelju volje ali komu drugemu (glej cl. 45/odst. 2 OZ), na primer druZinskemu clanu.213 Tako prikrajsanje je lahko na primer odvzem prostosti, nasilje nad izjaviteljem volje ali nad njemu hlimjo osebo ali napoved vlozitve tozbe. 619 0 grofuji je mogoee govoriti, ce naj hi imel na nastanek prikrajsanja vpliv
grozeei. To je razumljivo, saj naj bi cl. 45/odst. 1 OZ varoval prav prostost pri tvorjenju volje pred psihicnim vplivom grozecega. Cl. 45/odst. 1 OZ torej predpostavlja ohstoj psihicnega pritiska (vis compulsiva). Ce je vpliv telesen in 213
Odloc'Oa VS RS, opr. St. ll Ips 124199.
186
Drug1del: Pravni posel
se mu ni mogoee upreti (vis absoluta), sploh ne gre za izjavo volje, saj manjka volja podati izjavo volje. Ce torej pogodbena stranka vodi roko podpisujoeega pri podpisu pogodbe, eeprav se podpisujoCi sploh ne Zeli podpisati, ni podana nobena izjava volje. Ce izjave volje ni, pa tudi pogodha ne ohstaja. Morehitne ldjuh temu opravljene dajatve ali storitve je treha vrniti, saj zanje ni pravnega temelja (cl. 190 OZ).
2. Strah in vzroena zveza med groznjo in strahom
620
Groznja mora pri drugi stranki povzroeiti strah, in sicer tak, da ta zaradi tega sldene pogodbo. Strah mora torej hiti vzrok za sklenitev pogodbe. Cl. 45/ odst. 1 az se posebej poudarja, da mora hiti strah utemeljen. torej tak, da je grozila resna nevarnost pomemhni dohrini pogodbene stranke, na primer zivljenju (cl. 45/odst. 2 OZ). Ali grozeci sploh lahko povzro~i strah, je odvisno od konkretnih okolis~in. 214 Ce petletni otrok grozi odraslemu, da ga bo uhil, in pri tern vihti v roki pol metra dolgo palico, s tern 8e ne more povzrOCiti strahu. Drugaee je pri osehah, ki so si po moei bolj podohne. Ali odrasel moski lahko povzrOCi strah drugemu odraslemu moSkemu, je lahko na primer odvisno od telesne zgradbe teh dveh posameznikov, bojazljivosti in se marsieesa.
3. Nedopustnost
621
Iz ~1. 45/odst. 1 OZ jasno izhaja, da mora hiti groznja nedopustna. Sodna praksa glede nedopustnosti (protipravnosti) se ni posehno oMirna. Groznja je nedopustna, ee je sredstvo za dosego cilja re samo protipravno, na primer tako, da ohstaja nevarnost za zivljenje ali telesno nedotakljivost. Nedopustna hi hila gro!nja z nasiljem, na primer s pretepanjem ali celo smrtjo.215 Ce hi v prvem primeru oskodovanec A podpisal pogodbo, hi hila ta sldenjena. Na njenem temelju hi lahko A zahteval 5.000 EUR odSkodnine. ~itno pa je, da je hila A-jeva gromja nedopustna in da je B podpisal zaradi grofnje. Pogodha hi hila izpodbojna. Ce hi hila uspesno izpodhita, hi bila neveljavna. Grofnja je dopustna, ~e ima groze~i pravico do uporabe nekega sredstva. 622 Tako je na primer, ~e grozi z vloZitvijo to!be ali prijavo dejanja drZavnemu 214
V to smer gre tudi odloCba vm Ips 176198. Druga stranka (v tern primeru tomica) je bila v odloebi opisana kot »podredljiva in pasivno odvisna oseba«. ~ilno je torej bila nadpovpre(!no dovzetna za groroje, k.ar je sodi~ upo~tevalo. 215 Primer v odloCbi ll Ips 124199: grohlja s smrtjo.
187
Drugl del: Pravni posel
organu.216 V drugem primeru A vedno lahko poklice policijo na kraj nesrece. Groznja je torej dopustna, ne nedopustna. Pogodba ni izpodbojna. 623 4. Subjektivno dejansko stanje (namen)
Glede na cl. 45/odst. 1 OZ mora pogodbena stranka ravnati tako, da pri drugi stranki povzroei utemeljen strah in da ta zaradi tega sklene pogodbo. Iz besedila cl. 45/odst. 1 OZ je torej mogoee sklepati, da je moral grozeti ravnati namenoma, in sicer z namenom vplivati na voljo druge stranke. 624
5. Grozeca oseba Groznja je podana, ee grozi pogodbena stranka. OZ pa omenja ~e moznost, da je groznja podana celo takrat, kadar tretji z groznjo vpliva na tvorjenje volje (cl. 45/odst. 1 OZ). Tako bi na primer bilo, ee bi poslovodja d.o.o. grozil delavcu, pri eemer bi bila pogodbena stranka d.o.o., in ne poslovodja.217
625
6. Pravoeasno izpodbijanje Druga stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe (cl. 45/odst. 1 OZ). Vsak dvom, kaj bi to lahko pomenilo, odstrani cl. 94 oz, ki posebej doloea, da je tak~na pogodba izpodbojna. Rok za vlozitev izpodbojne tozbe je doloeen v ci. 99 oz.
626
7. Pravne posledice izpodbitja Izpodbita pogodba je neveljavna (cl. 96/odst. 1 OZ). To bi moralo veljati tudi za enostranske pravne posle (cl. 14 OZ), na primer za odpoved pogodbe o zaposlitvi.218 Prejeto je treba, ce je mogoee. Ce ni, je treba dati ustrezno denarno nadomestilo (cl. 96/odst. 1 OZ).
216
Primer v odloebi II Ips 541197: gromja s to!bo pri drugi stranki in gromja s prijavo ddavnemu organu. 217 Primer je v odloebi VS RS, opr. §t. VIII Ips 176/98. 218 Pri odloebi VS RS, opr. §t. vm Ips 176198, je pravzaprav §lo za tilien primer. Delavka, ki je data odpoved, je trdila, da jo je data zaradi gro!nje. Pravna pot, po kateri se je doseglo, da je bila dana odpoved brez pravnega u~inka, pa ni bila taka. Oprta je se bila na ~1. 100 Zakona 0 delovnih razmerjih iz leta 1990.
188
Orugi del: Pravni posel
Nedopustna groZnja (Cl. 45 OZ) I. Predpostavke za izpodbijanje pogodbe zaradi gromje 1. izpodbojnostni razlog a) grol.nja (naznanitev nekega zla) b) strah in
vzro~na
zveza med groznjo in strahom
c) nedopustnost
d) naklep e) grozeea oseba 2. izpodbojnostna zahteva (tozba; 3. v izpodbojnostnem roku 4. nepretek
izklju~itvenega
(~1.
a. 95/odst.
1 OZ)
99/odst. 1 OZ)
(prekluzivnega) roka
(~1.
99/odst. 2 OZ)
D. Pravna posledica a) neveljavnost pogodbe ali drugega pravnega posla ex tunc (~1. 95/odst 1 OZ) b) doiZ.nost vrnitve prejetega in druge pravne posledice ~1. 190 in nasi. OZ).
(~1.
96 OZ ter
II. Posebna ureditev
627
V ~1. 60/odst. 1 in 2 W je posebna ureditev oporoke. Podobna je ureditvi v ~1. 45 OZ. Razlika naj hi hila v tern. da naj bi hila oporoka izpodbojna re, re se je nad opo~iteljem izvajala kakclnakoli gromja. Za izpodbojnost torej zado~~a ze gromja z dopustnim ravnanjem.219 Poleg tega so drugare doloreni izpodbojnostni rok in izklju~itveni rok (~1. 61 ZD). Ureditev v ZD je zanimiva tudi zato, ker se nanMa na oporoko, ki je zna~ilen 628 enostranski pravni posel. Kaze, da je mogoee izpodbijati tudi enostranske pravne posle.
219 Zup~icrZ.n.idarli~
Slcubic, Dedno pravo, L st. 196.
189
Drugi del: Pravni posel
629
§ 17 Bistvena zmota Primeri 1. K za prijateljico od P kupi ogrlico znanega oblikovalca nakita. Z njo
sku8a na prijateljico napraviti vtis. V resnici pa prijateljica nakita sploh ne mara. Ali lahko K izpodbija pogodbo zaradi zmote? Za odgovor glej r. st. 638. 2. K kupi na borzi delnice, ker se njihova vrednost dviga. Poleg tega je sli~ati govorice, da bo v kratkem cena poskoeila. Cena delnic pa se v resnici sploh ne dvigne, temvec pade. Ali lahko K izpodbija pogodbo zaradi zmote? Za odgovor glej r. st. 639. 3. PinK se pogajata glede nakupa sli.ke. K vpra.Sa P po starosti slike. P trdi, da je slika stara najmanj 200 let, K pa o tern ni preprican. K naroci pregled pri izvedencu, ki bo ocenil njeno starost. p se s tern strinja. Izvedenec meni, da je bila slika naslikana v 18. stoletju. K se seznani z izvedenskim mnenjem in sliko kupi. Pozneje se izkafe, da je bila naslikana pred nekaj leti. Tega izvedenec ni ugotovil, niti ni tega vedel P. Ali lahko K uveljavlja bistveno zmoto? Za odgovor glej r. st. 632 in 643. 4. Na bolsjem trgu K vidi sliko, ki je po naCinu slikanja videti stara vsaj 200 let. Na sliki ni podpisa in letnice. Preprican je, da je slika stara toliko, kot je videti. Cena je ugodna in K meni, da bo napravil »ugoden nakup«. Zato P ne vpra8a po starosti slike, da ga ne bi nemara navedel k misli, da prodaja staro sliko pod ceno. K sldene prodajno pogodbo. Pozneje se izkafe, da je slika stara mogoee dve leti. Z obCutkom za »stari nacin slikanja« navidezno stare sli.ke ustvarjajo neznani kitajski slikarji, ki se prezivljajo s tern. Te slike se potem prodajajo vsepovsod po svetu. Ali lahko K uveljavlja bistveno zmoto? Za odgovor glej r. st. 643. Stranka v bistveni zmoti lahko uveljavlja, da je v bistveni zmoti, in tako doseze razveljavitev pogodbe (elena 46/odst. 2 in 47 OZ). 630 Bistvena zmota je urejena v clenih 46 do 48 OZ. Pravna podlaga za uveljav-
ljanje zmote je v cl. 46/odst. 2 OZ za dvostransko zavezujoce pogodbe in v cl. 47 OZ za neodplacne pogodbe.
190
Drugi del: Pravni posel
I. Pojem zmote
631
v
Cl. 46/odst. 1 OZ ne opredeli, kaj je zmota. Njena opredelitev je torej prepuseena sodni praksi in pravni znanosti. Iz obeh v ~1. 46/odst. 1 OZ na5tetih primerov je mogoce sklepati, da je jedro ureditve zmote v tern, da ima stranka neko predstavo o lastnostih predmeta, osehe ali katerih drugih okolisCinah, vendar je ta predstava zmotna. Resnicne lastnosti predmeta ali osebe so namre~ druga~ne. Zaradi napa~ne predstave o okoliscinah izjavljajoea stranka izjavi voljo, ki je ne hi hila imela, ee hi poznala prave oko1is~ine. Pri zmoti torej ne gre za napalm pri izjavi volje, temvec pri njenem tvorjenju. Izjava volje se ne razlikuje od volje izjavljajOCega, temvd od njegove hipoteti~ne volje. Zmota v lastnostih predmeta in v osebi sta na5teti samo za primer, kot podvrsti zmote v odlocilni okolis~ini.220 Enako kot zmota same stranke u~inkuje tudi zmota osehe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo (cl. 48 OZ). Uveljavlja se lahko le histvena zmota, nehistvena pa ne. Glede oa skopo bese- 632 dilo ~l. 46 OZ se postavlja vpra8anje, katere vrste napak volje lahko stranke uveljavljajo kot svojo histveno zmoto. Brez dvoma se ~l. 46 OZ lahko uporabi v primerih, ko se je izjavitelj volje zmotil pri njenem tvorjenju. Tako je na primer v tretjem primeru. K je domneval, da je slika stara vsaj 200 let, eeprav to ni hilo res. Zastavi se torej lahko kve~jemu vprasanje, ali je mogoee ureditev bistvene 633 zmote uporabiti tudi, ce se je napaka dogodila sele po tvorjenju volje. Gre za napake, ki se zgodijo pri prenosu izjave volje do naslovnika. Na primer telefaks pride do naslovnika tako izmali~en, da v ponudbi namesto cene 80 EUR/kos pise 30 EUR/kos, ker je zaradi napake pri prenosu, naprava izhrisala levo polovico stevilke 8. Thdi taksno zmoto je morda mogoee uveljavljati na podlagi cl. 46/odst. 1 OZ, saj se histvena zmota lahko uveljavlja, ce se nanasa na odlocilne pogodhene okoliscine (~1. 46/odst. 1 OZ) Cena je zanesljivo ena odlocilnih pogodhenih okoliscin. Ni pa zanesljivo, da se cl. 46 oz lahko uporahi tudi v takSnih primerih. Thdi Ce se cl. 46 oz ne more uporahiti, bi hila mogoca vsaj njegova smiselna uporaha v primerih slahega prenosa izjave volje. Podohno vprasanje kot za napako pri prenosu izjave volje se lahko postavi tudi v drugih primerih, v katerih izjavitelj izja220 Dolenc, Napake volje, str. 178 (~. 3.1).
191
Orugi del: Pravni posel
vi nekaj drugega, kot je hotel, na primer ker se mu eesar ni hoteJ.221
634
zare~e
ali
zapi~e
nekaj,
II. Predpostavke za obstoj bistvene zmote pri odplacni pogodbi Predpostavke za obstoj bistvene zmote so: obstoj zmote, in sicer taUne, ki se nana5a na odlocilno okolisCino, ravnanje s potrebno skrbnostjo ter vzrOCna zveza med zmoto in izjavo volje (~1. 46/odst. 1 in 2 OZ).
635 V eem je bistvo zmote, je bilo Ze opisano. Zmota je podana,
ee se izjava volje
razlikuje od hipoteticne volje izjavljajoeega. Hipoteticna je tista volja, ki bi jo izjavljajoci imel, ee bi poznal resnicne okoliscine. 636 Ne zado~ca pa zmota glede katerihkoli okoliscin. Okomcine morajo biti
po obicajih v prometu ali po namenu strank odloeilne (cl. 46/odst. 1 OZ). Zmoto o odlocilnih okoliscinah nadpis nad cl. 46 OZ imenuje bistvena zmota. Okoliscine so odloeilne, kadar bi stranka v zmoti pogodbe ne sklenila, ce bi jib bila poznala. Merilo je abstraktno. Zmota glede lastnosti predmeta in glede osebe, ~e se sklepa pogodba glede na to osebo, je znaeilna vrsta takih odlocilnih okoliscin, ki abstraktno merilo vsaj nekoliko konkretizira. Pomembna je zlasti tista lastnost, ki vpliva na vrednost predmeta. Pomembne so ne le naravne lastnosti predmeta, temvec tudi dejanska in pravna razmerja. 637 Upostevne so predvsem okolis~ine, ki se po obicajih v prometu ~tejejo za odlo~ilne.
Merilo je torej znacilen gospodarski namen {iogodbe. S tern naj bi se izkljuata izpodbojnost zaradi okomCin, ki so pomembne le s stali~ca izjavljajoeega.222 Thdi te okoliSCine lahko postanejo bistvene, ee postanejo pogodbena vsebina in torej del skupnega pogodbenega namena strank. Pogodba se namree lahko izpodbija tudi, ee je sklenjena glede na okoliscine, ki se po namenu strank stejejo za odlocilne (cl. 46/odst. 1 OZ). Odplaene pogodbe ni mogoee 221
Dolenc, OZ s kom., kom. k cl. 46, str. 341 (tc. 2), in Polajnar Pavcnik, Uvod v civilno pravo, str. 164 (te. 6.5.1.2), orisani problem reSita s ~iroko opredelitvijo zmote. Zmota po njunem mnenju nc vkljucuje le zmote v predstavi, temvec tudi zmoto v izjavi. 222 Tako na primer Brox/Walker, AT, r. §t. 419. Avtorja se sklicujeta pri tern sicer na podobno doloCbo ~ar. 119/odst. 2 BGB. Glede na par. 119/odst. 2 BGB je pomembna le v prometu bistvena lastnost. Ct. 46/odst. 1 oz prcdpostavlja, da se Iahlro pogodba izpodbija, ce kak.~na pogodba po obicaJih v prometu §teje za odloeilno. Vendar pa je to vsebinsko enako ureditvi v BGB, ki sicer napravi izpodbijanje odvisno od v prometu bL'itVene lastnosti.
192
Orugi del: Pravni posel
izpodbijati zaradi zmote v nagibu (arg. iz cl. 47 OZ). Neodplacne pa se lahko izpodbijajo zaradi zmote v nagibu, kar je izjema od pravila (cl. 47 OZ). V prvem prlmeru prijateljica K v resnici ne mara nakita. 0 tej okoli~ini je 638 bil K v zmoti. Njegov nagib je bil, da je relet nanjo napraviti vtis. Med P in K je bila sklenjena prodajna pogodba, pri kateri je bil K v zmoti v nagibu. Po cl. 47 OZ ta zmota ni bistvena. Uveljavljanje zmote zato glede na cl. 46/ odst. 2 OZ ni mogoee. V drugem primeru K ni bil v zmoti glede cene. Bil pa je v zmoti glede pri- 639 hodnje cene, to pa je okoli~ina, ki v casu sklenitve pogodbe §e ni obstajala. Ta okoli~ina je bila nagib K za sklenitev prodajne pogodbe. Po cl. 47 OZ ta zmota ni bistvena. Uveljavljanje zmote zato po cl. 46/odst. 2 OZ ni mogoee. Izid je razumljiv in splosnejse pravilo je preprosto: dobicek in izgubo od spekulacij v zvezi s ceno nosi vsaka pogodbena stranka sama. Stranka lahko izpodbija pogodbo le, ce je ravnala s skrbnostjo, kakrSna je v 640 prometu potrebna. Tudi to merilo je abstraktno in omogoea presojanje ravnanja izjavljajoeega v vsakem posameznem primeru. Ce je stranka ravnala s potrebno skrbnostjo, je njena zmota opravicljiva. Ni pa pomembno, ali je zmoto povzroeila stranka sama ali kdo drug. Povzroeitelj zmote je lahko tako druga pogodbena stranka kot nekdo, lei sploh ni stranka. Pravna literatura zmote razvr8ca po tern, na kaj se nana8ajo, na vee podvrst (na 641 primer racunska zmota, zmota o osebi, zmota o predmetu, zmota o lastnostih, zmota o vrednosti itd.). Razdelitev lahko pripomore k razumevanju znacilnih polozajev, v katerih lahko pride do zmote. 223 S stalisca OZ pa je takSna sistematizacija nepomembna, saj je OZ ne pozna.
Znak dejanskega stanu zmote, lei bo najbolj omejeval uspesno izpodbijanje 642 pogodbe, je prav opravicljivost zmote. Zmota je neopraviCljiva, ee se je dogodila zaradi malomamega ravnanja stranke v zmoti.224 Le redko bo stranka v zmoti lahko trdila, da je ravnala s potrebno skrbnostjo, ce je povzroeila zmoto sama. 225 223 Prim. na primer Cigoj, Veliki komentar ZOR, 1984, kom. k ~1. 61, stt. 249 in Dolcnc, (Yl. s kom., kom. k B. 46, str. 341 in nasi. (tc. 2). 22A OdlOOba VS RS, opr. ~t. U Ips mi2JX)6.
nasi. (tC. Vl);
ru Dolenc, Napake volje, str. 179.
193
Drugi del: Pravni posel
643 lzpodbijanje bi pri§lo v postev v tretjem primeru. K ni zaupal navedbam stranke in se je skusal prepricati s pomoejo strokovnjaka. Kljub temu je za5el v zmoto. Neskrbnosti pri ravnanju mu ni mogore oCitati. Drugace je bilo v cetrtem primeru. K se je zanesel na svojo presojo starosti. Pri umetninah in starinah ni mogoee izkljuciti, da jih je nekdo ustvaril »na stari nacin« namerno, da bi fingiral veejo starost od resnicne. To ni prepovedano. Tako je bilo pogosto re v preteldosti, zato je doloeitev resnicne starosti v nekaterih primerib negotova celo, ce se pritegne strokovnjaka. Nestrokovnjaku, ki se zanese na svojo presojo, je zato mogoee ocitati neskrbnost pri ravnanju. K ne more uveljavljati bistvene zmote. 644 Sodna praksa je pri presoji skrbnosti doslej nihala. Tako v nekem primeru osemdesetletna renska ni prebrala osnutka darilne pogodbe, ker ni imela oCal pri sebi. Ceprav se ni prepricala, ali vsebina osnutka ustreza predhodnemu ustnemu (in nezavezujoeemu) dogovoru, se je zanesla na predhodni dogovor z obdarjencem in osnutek podpisala pri notarju. Pogodbo je sicer izpodbijala, vendar neuspesno. Vrhovno sodisee RS je odloeilo, da ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.226 Ta presoja je bila ocenjena za strogo in kritizirana.227
645 V nekem novejsem primeru je na zapuscinski obravnavi izjavitelj volje s podpisom zapisnika o obravnavi odstopil svoj oporoeni delez zapuscine bratu. Pozneje je trdil, da tega ni hotel. Hotel je odstopiti svoj oporocni delez na neki njivi, ne pa tudi na vseh drugih stvareh, ki so sestavljale zapu§cino. Navedel je, da je dal tako izjavo. Sodisce naj bi jo napacno zapisalo kot izjavo, s katero odstopa svoj oporoeni delez zapu8cine. Zapisnika, preden ga je podpisal, po lastnem zatrjevanju ni prebral. VS RS je dopustilo momost, da se tak pravni pose! izpodbije, med drugim zaradi tega, ker bi na zapuscinski obravnavi izjavitelja v zmoto lahko spravila tako brat kot sodisce. V sami zadevi pa ni odlocilo.228 To novejso odlocbo je mogore razumeti predvsem kot popravek prejsnje usmeritve. Pravilnost taksne korekture pa ostaja dvomljiva; omogoea namrec varovanje tistega, ki se je nesreci izpostavil sam - navsezadnje zato, ker ni prebral zapisnika. Odloeba vs RS, opr. §t. IT Ips 103/96. 227 Dolenc, Napake volje, str. 182. 228 Odloeba VS RS, opr. §t. II Ips 22tn005.
226
194
------------------Zmota
Orugt del: Pravni posel
(~1.
46/od.st. 1 in 2 OZ)
Predpostavke 1. izpodbojnostni razlog (cl. 46/odst. 1 in 2 OZ) a) obstoj zmote (odstopanja izjave volje od volje) glede odloeilne okoliscine c) ravnanje izjavitelja volje s potrebno skrbnos~o d) vzroena zveza med zmoto in izjavo volje 2. izpodbojnostna zahteva (tofba; cl. 95/odst. 1 OZ) 3. v izpodbojnostnem roku (cl. 99/odst. 1 OZ) 4. nepretek izkljucitvenega (prekluzivnega) roka (cl. 99/odst. 2 OZ) Pravna posledica a) neveljavnost pogodbe ali drugega pravnega posla ex tunc (cl 95/odst. 1 OZ) b) prenehanje pogodbenih obveznosti strank c) dolZnost vrnitve prejetega in druge pravne posledice (cl. 96, 190 in nasl. OZ)
d) nekrivdna odSkodninska odgovomost izjavitelja volje do postenega sopogodbenika (cl. 46/odst. 3 OZ)
Ill. Predpostavke za obstoj zmote pri neodplacni pogodbi
646
Pri neodplacni pogodbi se steje za bistveno tudi zmota v nagibu, ki je bil odlocilen za prevzem obveznosti (cl. 47 OZ). OCitno je to izjema od Cl. 46/odst. 1 OZ: na veljavnost vpliva tudi bistveni nagib. Vplivajo torej tudi okoliscine, ki
niso postale pogodbena vsebina in so pomembne le s stalisca izjavljajocega. S tern je pojem odloeilnih okomcin razsirjen, vse druge predpostavke zmote paso enake.
IV. Nacin uveljavljanja zmote in pravne posledice zmote
647
Stranka v zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe (cl. 46/odst. 1 OZ). Predpostavke za izpodbijanje so opredeljene v Clenih 95 in 99 OZ. lzpodbija se lahko le s tozbo (cl. 95/odst. I OZ). lzpodbojni rok je leto dni od takrat, ko je upravicenec izvedel za razlog izpodbojnosti (cl. 99/odst. 1 OZ), vendar najvee tri leta od sklenitve pogodbe (Cl. 99/odst. 2 OZ). Stranka v zmoti ne 195
Drugi del: Pravni posel
more izpodbiti pogodbe, re je druga stranka pripravljeoa izpolniti pogodbo, kot da zmote ni hilo (cl. 46/odst. 4 OZ). Izpodhitje pogodbe pripelje do njene neveljavnosti (arg. iz cl. 95/odst. 1 OZ). Ker je pogodba neveljavna, je tisto, kar je katera od strank prejela, prejela hrez pravnega temelja. Prejeto je zato treba vrniti (cl. 96/odst. 1 OZ). 648 Uveljavljanje bistvene zmote je za stranko v zmoti dvorezni mee. Druga stran-
ka oamree lahko uveljavlja od~odnioski zahtevek zoper straoko v zmoti, re je hila sama postena. Zahtevek lahko uveljavlja celo v primeru nekrivde straoke v zmoti (cl. 46/odst. 3 OZ). 649 Tezave pri uveljavljanju zmote hi pri trajnih pogodbenih razmerjih povzroCali
vrnitveoi zahtevki. Zato pri njih ucinkuje izpodbijanje le ex nunc, in sicer v nasprotju z zakonskim besedilom.
6so V. Posebni primeri Posehne primere histvene zmote doloeata ZD in ZZZDR. 651 Oporoka je izpodbojna, ce je hila napravljena v zmoti (cl. 60/odst. 1 ZD).
Oporoeoa razpolaganja so neveljavna tudi, re je bil oporoeitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k razpolagaojem (cl. 60/odst. 3 ZD). Neveljavna so lahko tudi le posamezna doloeila. Zadosca katerakoli zmota, ne le histvena. 652 Razveljavitev oporoke lahko zahteva le oseba, ki ima pravni interes.
Izpodbojnostna roka sta dva: eno leto od dneva, ko je izpodhojnostni upravicenec izvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdlje v desetih letih od razglasitve oporoke (cl. 61/odst. l ZD). Rok zoper neposteno osebo je daljsi, in sicer dvajset let od razglasitve oporoke (Cl. 61/odst. 3 OZ). V primeru izpodbitja oporoke ni ods"kodninske odgovornosti nasproti v oporoki postavljenemu dedicu. Odgovornost namree po ZD ni predvidena in tudi ni potrebna. Ni treha varovati zaupaoja za oporocnega dedica postavljene osebe, da je res dedic. Ore namrec za enostransko razpolaganje, pri katerem ni treha varovati koristi osebe, ki bi lahko pridobila neko korist. 653 Zakonska zveza ni veljavna brez svobodne privolitve bodoeih zakoncev (cl.
17/odst. 1 Z72DR). ZZZDR doloea, v katerih primerih je podana zmota v privolitvi. Zmota glede osebe zakonca je podana, re je zakonec mislli, da sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, vendar je sklenil zakonsko zvezo z 196
Orugi del: Pravni posel
drugo, ali je sklenil zakonsko zvezo z doloeeno osebo, ki pa ni tista, za katero se je izdajala (~1. 17/odst. 3 ZZZDR). Zmota o bistvenih lastnostih zakonca je podana, kadar bi drugega zakonca bistvene lastnosti odvm ile od sklenitve zakonske zveze, ~e bi zanje vedel, in ki delajo skupno zivljenje nevzdrZno (~1. 17/odst. 4 ZZZDR). Razveljavitev v zmoti sklenjene zakonske zveze lahko zahteva le zakonec, ki 654 je v zmoti privolil v zakonsko zvezo (~1. 39/odst. 1 ZZZDR). Za postavitev zahteve je doloeen rok v ~1. 39/odst. 2 ZZZDR. DZ glede ureditve zmote pri sklenitvi zakonske zveze ne predvideva bistve- 6SS nih sprememb. Zakonske zveze naj ne bi bilo mogoee skleniti brez svobodne izjave volje bodoeih zakoncev, da relita skleniti zakonsko zvezo. Svobodne izjave volje naj ne bi bilo, ~ bi bila izjava dana v zmoti (Cl. 22/odst. 1 DZ). Izjava volje za sklenitev zakonske zveze bi bila po ~1. 22/odst. 2 DZ dana v zmoti glede osebe zakonca, ~e je zakonec mislil, da sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, a jo je sklenH z drugo, ali ~ je sklenil zakonsko zvezo z osebo, ki ni tista, za katero se je izdajala. Ce bi bila zakonska zveza sklenjena pod prisilo ali v zmoti, bi po ~1. 54/odst. 1 DZ smel zakonec, ki je bil prisiljen ali je v zmoti, izpodbijati zakonsko zvezo. Pri izpodbijanju bi bil omejen z rokom (~I. 54/odst. 2 DZ).
§ 18 Prevara (zvijaca, sleparija)
6S6
Primer K je na pogajanjih o nakupu osebnega vozila vprasal P, koliko kilometrov je Ze prevozilo vozilo. P je odgovoril, da toliko, kot je videti na stevcu. v resnici je p kilometrski stevec vozila prevrtel nazaj. Posledica je, da je videti, kot da je osebno vozilo prevozilo precej manj kilometrov kot v resnici. Ali lahko K izpodbija pogodbo? Za odgovor glej r. st. 660 in 671.
I. Pojem prevare (zvijace) Thdi pri prevari gre za napako pri tvorjenju volje. Pojem prevara je z jezikovnega stalis~a izbran pones~no, saj je hrvatizem oziroma srbizem. Poleg tega 197
Drugi del: Pravni posel
sta OZ in ZD pri tern jezikovno neusklajena. lsti dejanski stan ZD imenuje drugace (in slovensko pravilno) zvijaca. Podoben dejanski stan kot pri prevari oziroma zvijaci se v kazenskern pravu imenuje goljufija. 6S7 Tako kot bistvena zmota je tudi prevara vrsta zmote. Od bistvene zrnote se
prevara razlikuje predvsem v tern, da zmoto povzroei ena stranka in da to stori z dolocenim namenorn. Namen paje v tern, da bi to (drugo) stranko napeljala k sklenitvi pogodbe. Za prevaro gre tudi, ce ena stranka le izrabi zmoto, ki je ni povzrocila sama, in ddi drugo stranko v zmoti s prej opisanim namenom, narnree da bi jo napeljala k sklenitvi pogodbe. 658 lzpodbijanje pogodbe zaradi bistvene zmote in zaradi prevare se ne izkljucu-
jeta. Zaradi vsebinskih podobnosti med bistveno zmoto in prevaro bo lahko druga stranka vsaj vcasih lahko sama izbirala razlog za izpodbijanje pogodbe. lzpodbijala jo bo lahko zaradi ene ali zaradi druge vrste napake volje.
6S9
II. Predpostavke pri odplacni pogodbi 1. Ravnanje prve stranke, »prevaranta« (slepa~a) Ravnanje prve stranke (prevaranta, sleparja) je lahko tako, da povzroei zmoto pri drugi stranki, ali tako, da jo ohrani (ddi) v zmoti.
660 Zmoto bo prva stranka povzroeila tako, da bo v nasprotju z resnico zatrjevala
pornembne okoMCine, torej da bo o njih lagala. Opisani primer je tak.Sne vrste; trditve P o stevilu prevozenih kilometrov so bile neresnicne in P je to vedel. 661 Hvaljenje pogodbenega predmeta in subjektivne vrednostne ocene se ne
pornenijo povzroeitve zmote pri drugi stranki, ampak je to samo za mnenje ene stranke o prednostnih pogodbenega predmeta, pri cerner je rnerilo za vrednostne ocene pogosto nejasno. Zakaj pa je Ora najboljsa ta trenutek? In zakaj je (nekoe) pralni pra8ek Radion pral bolj belo? In v primerjavi s cim? Z navadnirn pralnim milom, drugirn pralnim praSkorn ali povsem drugim pralnirn sredstvom? 662 Zadosca ze, da prva stranka drZi drugo stranko v zmoti. Pogoj za to je, da
je druga stranka ze v zmoti in da prva stranka to zmoto ohranja. Tako je v primeru, ko prva stranka spozna, da ima druga stranka napacno predstavo
198
Orugi del: Pravni posel
o resnitnosti, in tega drugi stran.ki ne razkrije. Pretirano bi bilo, ee bi to ~e zado~talo za izpodbijanje pogodbe; vsakdo naj na~eloma nosi posledice svojih napatnih predstav sam in naj jib ne prelaga na drugega. Primemeje bi torej bilo, ee bi druga stranka Jahko izpodbijala pogodbo le, ~e bi prvo stranko zadela pojasnilna dolZilost in bi kljub temu, da tak~na doJZ.nost obstaja, drugo stranko pustila v zmoti. Pojasnilna dolZnost na splo~no ne obstaja. Predstavljati si jo je mogoee le izje- 663 moma, na podlagi vestnosti in po~tenja (tl. 5/odst 1 OZ) ali glede na poslovne obi~aje (~1. 12 OZ). 0 zanimivem tovrstnem primeru je moralo odloeiti VS RS. 229 Dejansko stanje bo zaradi vetje razumljivosti nekoliko poenostavljeno. D.o.o. kot posojilojemalec in posojilodajalec sta se pogajala o sklenitvi posojilne pogodbe. Poslovodja d.o.o. P je ze med pogajanji o sklenitvi posojilne pogodbe vedel, da ima d.o.o primanjkljaj, kljub temu pa je finan~no stanje d.o.o. prikazoval kot dobro. Posojilodajalec je zato sklenil posojilno pogodbo. VS RS je v obrazlo~itvi menilo: »Glede dolznosti ... (poslovodja) pravne osebe o informiranju na primer posojilodajalca glede fmancnega stanja druZbe se je n~eloma strinjati, da je to prvenstveno skrb tistih, ki se odloeajo za pos1ovanje s pravno osebo. Vendar pa je ob dejanski ugotovitvi ... , da je ... (poslovodja) vedel za primanjkljaj v podjetju, ob tern, da je hila edini druzbenik . . . in poslovodja tega podjetja, pritrditi zaklju~lru sodi~ prve in druge stopnje, da je to namemo zamol~anje slabega finan~nega stanja ob dejstvu, da je ... {poslovodja posojilodajalcu) lafuo prikazoval dobro financno stanje podjetja, ~teti za prevaro ... «
2. Zrnota druge stranke (osleparjenega)
664
Pri drugi stranki mora nastati zmota (a. 49/odst. 1 OZ). OZ pa pojma zmote v ~1. 49 OZ ni opredelil. ~itno si je torej treba pomagati s pojmom zmote, kakor izhaja iz ~1. 46/odst. 1 OZ. Ni treba, da bi se zmota nan~ala na odloeilne okoli~&e. Zados~ ze nebistvena zmota (cl. 49/odst. 1 na koncu OZ).
3. Povzroeitev zmote
665
Prva stranka moras svojim dejavnim ravnanjem drugo stranko spraviti v zmoto ali pa jo s svojo opustitvijo dnati v zmoti. To je jasno razvidno iz besedila ~1. 49/odst. 1 OZ. 229
Odlo&a vs RS, opr.
§!.nIps 12812006. 199
Orugi del: Pravni posel
666
4. Namen Prvi pogodbenik. je moral ravnati s posebnim namenom, da bi drugo stranko napeljal k sklenitvi pogodbe (cl. 49/odst. 1 OZ). Namen pa predpostavlja vedenje in hotenje, da bo prevara (zvijaca) drugega pripravila do tega, da bo sklenil pogodbo, ki je brez prevare (zvijace) rnogoee ne bi ali pa je ne bi sklenil s tak.o vsebino.
667
5. Povzrocitelj zmote Povzroeitelj zmote je lahko prva stranka (prevarant, slepar). To je temeljni primer, pri njern pa je tudi oeitno, da je treba varovati koristi druge pogodbene stranke. Ce pa je nasprotno zmoto povzrocila tretja oseba, je ocitno, da je treba varovati tudi koristi prve stranke, ee rned prvo stranko in tretjim ni nobene povezave. Naeeloma mora v takSnern primeru prva pogodbena stranka imeti rnomost, da se zanese na izjave druge pogodbene stranke, ne glede na to, da ta stranka sama ravna v zrnoti. Le izjemoma, ce sploh, lahko druga pogodbena stranka uveljavlja svojo zmoto po splosnejsih dolocbah o (bistveni) zmoti. v
668 Ce zmoto povzroei tretji, bi bilo prav, da bi se pogodba lahko izpodbijala
zaradi zmote, ee ena od pogodbenih strank za zmoto ve in jo izrabi v svoj prid. Isto velja, ee bi ena od pogodbenih strank lahko vsaj vedela za po tretjern povzroeeno zrnoto in bi jo izrabila v svoj prid. To je smisel cl. 49/odst. 3 OZ. Njegova formulacija pa je izrazito ponesreeena, vsaj v primerjavi s cl. 49/ odst. 1 OZ. Ko cl. 49/odst. 1 OZ govori o drugi stranki, misli na zrtev sleparije (prevare). V Cl. 49/odst. 3 OZ pa je govor o drugi pogodbeni stranki. Pri tern je miSljena pogodbena stranka, ki je s tern, ko je izrabila po tretjern povzroeeno zmoto, sama postala prevarant (slepar). Drugacna razlaga bi namree pripeljala do nesmiselnega izida, da bi pravni posel lahko izpodbijal slepar, in ne njegova zrtev.
669
Ill. Predpostavke pri neodplacni pogodbi Predpostavke pri neodplacni pogodbi so pravilorna enake kot pri odplacni. lzpodbojnostno upravicenje pa je Se razsirjeno s tern, da lahko pogodbena stranka izpodbija neodplacno pogodbo ze, ce sopogodbenik prevaranega ni vedel za prevaro, niti ni bil zanjo dolzan vedeti (cl. 49/odst. 4 OZ). 200
Orugi del: Pravni posel
IV. Pravne posledice in nacin uveljavljanja prevare (zvijace)
67o
Pravne posledice so izpodbojnost pogodbe ali drugega pravnega posla ex tunc (cl. 49/odst. 1 OZ), dolZnost vrnitve prejetega in §e druge posledice neupravicene pridobitve (cleni 96 ter 190 in nasl. OZ). Ni pa osleparjeni odSkodninsko odgovoren. Cl. 97 OZ je glede tega nedvoumen. Od§kodninsko je odgovoren slepar, saj je pri njem vzrok izpodbojnosti (cl. 49/odst. 2 OZ). Pravni posel lahko izpodbojnostni upravirenec izpodbija v enem letu, odkar je izvedel za razlog izpodbojnosti, najvee pa v treh letih od doeva sklenitve pogodbe (Cl. 99 OZ). v
Ureditev pa ni jasna le po pravni plati, temvee je razumljiva tudi po cisto 671 vsebinski plati. Sleparija velja za izrazito neposteno; nepo§tenosti naj bi pravni red naceloma ne smel podpirati. V opisanem primeru je P izpolnil vse predpostavke prevare. P je namrec dal napacen podatek o §tevilu prevo~enih k:ilometrov. Dal ga je namerno, ker saj je poznal pravilni podatek in je celo sam postoril vse, da je bil podatek na §tevcu naparen. K lahko izpodbija prodajno pogodbo.
Prevara (zvijaCa, sleparija); B. 49 OZ
1. Predpostavke: a) ravnanje prve stranke (prevaranta, sleparja): bodisi povzroeitev zmote pri drugi stranki, bodisi ddanje v zmoti; b) zmota druge stranke (prevaranega, osleparjenega), c) povzroeitev zmote, d) obstoj namena prve stranke napeljati drugo stranko k sklenitvi pogodbe e) povzroCitelj zmote: prva stranka ali tretji. Tretji zadosca kot povzroeitelj prevare le, ee prva stranka za prevaro ve ali bi morala vedeti. Pri neodplaenih pogodbah se vedoost ali krivdoa nevedoost ne zahtevata. 2. izpodbojnostna zahteva (to~ba; cl. 95/odst. 1 OZ) 3. znotraj izpodbojnostnega roka (cl. 99/odst. 1 OZ) 4. nepretek izkljucitvenega (prekluzivnega) roka (cl. 99/odst. 2 OZ) Pravne posledice a) neveljavnost pogodbe ali drugega pravnega posla ex tunc (cl. 95/odst. 1 OZ) 201
Drugi del: Pravnl posel
b) prenehanje pogodbenih obveznosti strank c) dolznost vrnitve prejetega in druge pravne posledice (cl. 96 in nasi. OZ)
672
oz incl. 190
V. Posebne dolocbe lzpodbijanje oporoke zaradi zvijace je urejeno v cl. 60 ZD. Ureditev je manj podrobna kot v OZ, po vsebini pa ji je podobna. Po cl. 60/odst. 1 ZD je oporoka neveljavna, ce jo je oporocitelj napravil zaradi zvijace. Oporoka tudi ne velja, ce zvijaca izvira od tretje osebe (cl. 60/odst. 2 ZD). Za izpodbojnostnega upravicenca in izpodbojnostni rok velja tisto, kar je bilo povedano re pri zmoti v zvezi z ureditvijo v ZD.
673
§ 19 Navidezna pogodba Primeri 1. P in K se dogovorita, da bo P prodala K nepremicnino in koliko bo zanjo placal K. Ker pa je K bolj pogodu, ee je videti, kot da bi bila sklenjena darilna pogodba, skleneta ~e darilno pogodbo glede iste nepremicnine. P tudi izstavi zemlji~koknjizno dovolilo. K se vpise kot lastnik v zemlji~ko knjigo. Katera pogodba velja, darilna ali prodajna? Ce ena od pogodb ne velja, ali potem velja vsaj druga? Za odgovor glej r. st. 677 in 680. 2. P navidezno proda in prenese lastninsko pravico na neki premicni stvari na K. Ta jo podari T, ki nic ne ve o navideznosti prodaje in prenosa lastninske pravice. KakSne so pravne posledice? Za odgovor glej r. st. 679. 3. Din U skleneta navidezno pogodbo, s katero postane D dolznik, U pa upnik. U prenese terjatev na postenega tretjega (T). KakSne so pravne posledice? Za odgovor glej r. st. 679. Navidezna pogodba v OZ ni opredeljena zaradi domneve, da je pojem dovolj znan. V literaturi je opredeljena kot pogodba, pri kateri se obe stranki strinjata, torej hoceta navzven ustvariti videz pogodbe, v resnici pa naj pogodba zanju 202
Drugi del: Pravni posel
ne velja.230 Pri taki pogodbo sta ena in druga izjava volje dani le navidezno, brez namena, da bi se stranki v resnici vezali. Gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani, in na drugi strani izjavo volje navzen, namenjeno drugim, da bi pri teb nastala zmotna predstava. 231 Navidezna pogodba se imenuje tudi simulirana pogodba. Vecinoma se sklepa za preslepitev tretjih,232 ki so labko osebe zasebnega prava ali tudi oblastva. Navidezna pogodba labko sluzi prikrivanju neke druge, to je (resnicno) hotene 674 pogodbe. Ta se imenuje tudi disimulirana pogodba. Ni pa pravno pravilo, da se za navidezno pogodbo vedno skriva resnicno hotena pogodba, le pogosto je tako. Mogoee je torej, da stranki skleneta navidezno pogodbo in pri tern niti ne zelita skleniti ~e kakSne resnicno hotene pogodbe. Predpostavke za sklenitev navidezoe pogodbe so sicer enake kot za sklenitev 675 vsake druge, oamree dve soglasni izjavi volj. Da je pogodba navidezna, mora biti vsaj ena izjava volje navidezna, druga stranka pa se mora s tern striojati. Navidezna izjava volje se imenuje tudi simulirana izjava volje.
I. Predpostavki
676
Predpostavki sta preprosti: stranki sta sklenili pogodbo, za katero se strinjata, da naj zanju ne velja. 233
II. Pravne posledice
677
»Navidezna pogodba nima ucinka med pogodbenima strankama« (cl. 50/odst. 1 OZ). Ze iz tega je mogoce sklepati, da taka pogodba ne velja. Iz cl. 50/odst. 2 OZ je ~e bolj jasno mogoee sklepati, da navidezni pravni posel ne velja. Neucinkovitost je samodejna (cl. 50/odst. 1 OZ), kar je znacilnost nicnosti. Navidezna pogodba je torej nicna.234 Tak je prvi primer: P in K sta v resnici sklenila prodajno pogodbo. Le zaradi videza je bila sklenjena ~e darilna Dolenc, OZ s kom.• kom. k cl. SO, str. 360 in nasi. (tC. 2). 23t Odloeba vs RS, opr. ~L II Ips IOIS/2008, r. ~t. 7. 232 BroxJWalker, AT, r. §!. 402; Koziol/Welser, Grundriss, str. 127 (tC. D). 233 Dolenc, oz s .lrom., kom. k cl. so. str. 360 in nasl. (tc. 2). 234 Tako odloeba VS RS, opr. st. 11 Ips 633/00S. Kriticno o odlocbi glej Varanelli, Nicnost pogodbe zaradi nedopustnega nagiba, Pravna praksa, ~l. 26/2006, str. 9.
230
203
Drugi del: Pravni posel
pogodba. To je hila pogodba, katere namen je bil ustvariti videz, da je bila sklenjena. Stranki sami je nista hoteli, saj sta hoteli skleniti prodajno pogodbo. Darilna pogodba torej ne velja.235
•
678 Potrebno je §e varstvo tretjih, ~e so ti bili posteni. Posteni so bill, ~e niso vedeli za navideznost in jim tega tudi ni bilo treba vedeti. Zaupanje tretjih v veljavnost pogodbe se doseze tako, da ni~nosti pogodbe ni mogooe uveljavljati
nasproti njim. Ta na~in varstva tretjega in sploh celotna ureditev navidezne pogodbe moono spominjata na par. 916 ODZ. 679 Pri drugem primeru T ni ni~ vedel o navideznosti in s tern ni~nosti pogodbe
med P in K. T je bil torej posten. Niti P niti K ne moreta uveljavljati ni~nosti med njima sklenjene pogodbe. T je postallastnik premi~nine. Tretji primer je podoben, le da gre za pridobitev terjatve in za enega izjemno redkih primerov dobroverne pridobitve terjatve. 680 Resni~o hotena pogodba lahko velja, ce so izpolnjeni pogoji za njeno veljav-
nost (~1. 50/odst. 2 OZ). Ali bo prodajna pogodba v prvem primeru veljala, je odvisno od tega, ali je bila na primer sklenjena prodajna pogodba pisna (~1. 52 OZ) in lahko se tudi od drugih predpostavk.
681
Ill. Razmejitve 0 navidezni pogodbi ne moremo govoriti niti pri zaupniskem (fiduciarnem) pravnem poslu, niti pri pravnem poslu s »slamnatim mozem«, niti pri obhajanju zakona. Pri vseh teh poslih namr~ druga~e kot pri navideznih pogodbah stranke zelijo nastanek pravne posledice. V tern se razlikujejo od navideznega pravnega posla.
682 Razlogi za takSne pravne posle so zelo razli~ni. Lahko so nezavr!ni, na primer »prikritje povsem zasebnih zadev, ki se nikogar ne tieejo in s ~imer ni nih~e oskodovan,«236 kakrsno je prikritje zadev pred trZnimi tekmeci, radovedneZi, sorodniki, mediji ali politiki. V~asih pa so resnicni nagibi krsitev zakona, prikrajsanje upnikov ali izmikanje placila davkov, torej zavr!ni. Na splosno pa tega ni mogoce trditi. 235
Gre za nekoliko poenostavljen primer, o katerem je VS RS 7.e odJoeilo (opr. §t. ll Ips 120197). 236 ~tempibar, Zasebno pravo, r. 360 (Sir. 204).
st.
204
Drugi del: Pravni posel
1. Zaupniiki pravni posel (fiducija) in slamnati moz Pri zaupni~kem pravnem poslu prenosni.k (zaupodajalec, fiduciant) na zaupnika (fiduciarja) prenese pravice.237 Zaupnikjih izvriuje v lastnem imenu. Stern je opisano le t. i. zunanje razmerje, torej tisto, ki je vidno navzven. Obstaja pa ~e notranje razmerje, to je razmerje do zaupodajalca. To razmerje doloea nacin, na katerega naj bi zaupnik izvr8eval pravico.238 Ali se tega naroeila zaupnik drZi, je pa Ze povsem druga rec.
Zaupnik je nosilec pravice. Kakclenkoli pravni posel s tretjim sklepa zato kot 614 njen nosilec, na primer kot lastnik. Seveda tudi ni zastopnik. Pravni posel s tretjim je veljaven celo, ee zaupnik prestopi mejo v notranjem razmerju dovoljenega. To pravilo mora veljati vselej, ko je tretji dobroveren. Le izjemoma ne velja, namree e o obliki se nana8ajo na pogodbe. 694 Oblika je nacin izjave poslovne volje. Je »Obleka« poslovne volje. 247 Nacin
izjave volje je lahko predpisan s predpisom ali se o njem dogovorijo stranke. V prvem primeru je oblika predpisana (tudi: zakonska), v drugem pa dogovorjena po strankah. Ce je pogodbo treba skleniti v doloeeni obliki, gre za oblicno pogodbo. 695 OZ za sklenitev pogodbe nace1oma ne zahteva nobene oblike (cl. 51/odst. 1
OZ). To praviloma smiselno velja za vse pravne posle, saj ni nobene do1oebe glede enostranskih pravnih poslov. Tudi si ni mogoee predstavljati razlogov, zaradi katerih bi morali biti enostranski pravni posli oblicni. 696 Oblicnost je izjema od pravila neoblicnosti. Ce zakon zahteva sklenitev pogodbe v doloeeni obliki, ta oblika praviloma velja tudi za vse poznejse spremembe in dopolnitve (cl. 5Uodst. 2 OZ). Iz tega je mogoee sklepati, da za spremembe in dopolnitve neoblicne pogodbe ni potrebna nobena oblika. Iz teh zakonskih doloeb je mogoee potegniti dve razmeroma preprosti pravili: ee je predpisana 247
Stempihar, Zasebno pravo, r. ~t. 308.
208
Drugi del: Pravni posel
oblika za sklenitev pogodbe, potem morajo praviloma biti obli~ne tudi vse njene spremembe in dopolnitve. Drugo pravilo je, da ~e za sklenitev pogodbe ni predpisana oblika, potem so lahko neobli~ne tudi vse njene spremembe in dopolnitve. V slovenskem zasebnem pravu torej velja na~elo neobli~nosti pravnih poslov. 697 To na~elo naj bi olajsalo pravni promet. Ker se oblika ne zahteva, to pomeni, da lahko vsakdo izjavi svojo voljo na kakrsenkoli na~in. Izjavi jo lahko z obi~ajnimi znaki ali drug~nim ravnanjem (sklepeno, prim. ~1. 18/odst 1 OZ), ustno, pisno itd. Ce pa je oblika predpisana, to pomeni, da se zahteva zapis vsebine pravnega 698 posla. Podrobnosti bodo pojasnjene v nadaljevanju. Na~inov zapisa je v~: od preprostega pisnega (in z njim izen~nega elektronskega) do zapisa v sodni zapisnik. Razli~ne vrste oblike se med seboj razlikujejo po tern, ali je poleg pisnosti treba izpolniti se dodatne predpostavke. ce jih je treba izpolniti, se razlikujejo se po tern, kaksne so te dodatne predpostavke, da je zados~eno zahtevi po obliki. Obli~nosti brez pisnosti torej ni, zahteva po obli~nosti pa ni vedno izpolnjena re s pisnostjo.
II. Pomen oblicnosti
699
Predpisana in dogovorjena oblika imata lahko razli~ne namene. Bistveni so trije. Oblika lahko sluzi ustvaritvi jasnosti o sklenitvi pravnega posla in o njegovih dolo~bah. Tako se je mogoce izogniti med drugim dvomu, ali je bila sploh sklenjena kakSna pogodba in s kakSno vsebino. Ta funkcija se imenuje dokazna funkcija. Dokazna funkcija je Se zlasti pomembna, re gre za kak8en obsezen ali vsaj pravno zahteven pravni posel. Seveda si je teoreti~no mogoee predstavljati, da stranki takSnega pravnega posla skleneta pogodbo z doloeeno vsebino Ze neobli~no. Ze zaradi naravnih omejitev, zlasti omejenih spominskih sposobnosti strank, pa to ni verjetno. Poleg tega je pri pogajanjih nemogoee misliti na vse podrobnosti, ki imajo v~asih bistven pomen. Pisnost ima torej velik prakti~ni pomen. Oblika tudi opozarja stranke pred prenagljeno sklenitvijo pravnega posla. 700 Oblika ima torej tudi opozorilno funkcijo. 248
m
0 funk:cijah oblike glej Mofina, Uvod v civilno pravo, str. 169 in nasi. OZ. Mofina razlilruje med dokazno, informacijsko svarilno in svetovalno funcijo. Zadnji dve se kljub drug~ncmu izrazju vsebinsko ujemata z opozorilno in svetovalno funkcijo v tej lcnjigi.
209
Drugi del: Pravni poser
701 Namen notarskega zapisa pa je se druga~en. Notar mora strankam pravnega
posla svetovati o pos1edicah pravnega posla (~1. 42 ZNot). V tern primeru predpis o obliki sprozi obvezno svetovanje notarja. Oblika ima torej svetovalno funkcijo. 702 Na narelni ravni je mogoce razlikovati med razlicnimi nameni posamezne
oblike, v praksi pa je namen predpisane oblike vcasih tezko do1ociti. Neredko namrec oblika sluzi ve~ kot enemu namenu. 703 S1ovensko zasebno pravo precej pogosto predpisuje obliko, in sicer pravilo-
ma v zvezi s posameznim tipom pravnega posla. Tako je na primer potrebna za sklenitev darilne pogodbe za primer smrti (~1. 545 OZ), izrocilne pogodbe (cl. 547/odst. 2 OZ), gradbene pogodbe (~1. 649/odst. 2 OZ), zavarovalne pogodbe (~1. 925/odst. 1 OZ) itd. Edina dolo~ba v OZ, ki se nanasa na oblike vee pravnih pos1ov, je cl. 52 OZ. Ta zahteva pisno obliko pogodbe, na podlagi katere se prenasa lastninska pravica ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremicnini. Do1ocba se nana8a na primer na prodajno ali darilno pogodbo, s katero se kdo zavefe k prenosu lastninske pravice, poleg tega pa tudi na pogodbo o ustanovitvi zastavne pravice ali stvarne sluznosti.
704
Ill. Ureditev predpisane oblike v OZ Kot predpisana oblika se oznacuje tista oblika, ki jo zahteva predpis, zlasti zakon. OZ podrobneje ureja le pisno in z njo izenaceno e1ektronsko obliko (elena 57 in 58 OZ). Sicer predpostavlja se obstoj drugih oblik, jih pa ne na8teva in ne ureja posebej. OZ je sicer glede oblike najsplosnejsi predpis, za vecjo preglednost ali celo popolnost svoje ureditve pa si niti ne prizadeva, eeprav bi hila mogoca. Te, drugacne oblike imenuje »dolocena oblika« ali tudi posebna oblika (glej na primer elena 51/odst. 2 in 4, 56/odst. 1 in 3 OZ). Obliko torej lahko doloci vsak predpis posebej; v slovenskem zasebnem pravu se zato stevilo oblik spreminja. Najpomembnejsa zakona, ki urejata obliko, sta poleg OZ se ZEPEP in ZN.
70S »Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nicna« (cl. 55/odst. 1 OZ). v
Ceprav je doloeba jasna, naj se posebej opozorimo na njeno vsebino. Pogodba brez predpisane oblike ni nesklenjena, temve~ je sklenjena in nicna. Nicna pogodba pogodbenih strank ne zavezuje k izpolnitvi tega, kar bi hila pri
210
Drugi del: Pravni posel
veljavni pogodbi pogodbena obveznosl Ce je Ze kaj bilo izpolnjeno, morata stran.ki vrniti (~1. 87/odst. 1 OZ). Nobena od pogodbenih strank niti ne more zahtevati od druge sklenitev pogodbe v predpisani obliki. Tako je tudi v prvem primeru. Pogodba med P in K se je nana~ala na nepremicnino. Zato bi morala biti sldenjena v pisni obliki. Ker ni bila sklenjena v pisnj obliki, je ni~na (~1. 55/odst. 1 OZ). Ce je pogodba sklenjena v kateri od predpisanih oblik, velja le vse tisto, ker je 706 iZ11lZeno v tej obliki (~1. 56/odst. 1 OZ). V isti obliki morajo biti dogovorjene tudi vse njene poznej~e spremembe ali dopolnitve (~1. 51/odst. 2 OZ). V zahtevani obliki morajo biti ponudba in sprejem ponudbe (~1. 27 OZ) ter pooblastilo (~1. 75 OZ). Za pooblastilo za sklenitev pravnega posla, predmet katerega je nepremi~nina, veljajo posebne, strozje dolOCbe ~1. 64a ZN. Nedosledno pa je, da se obli~na pogodba praviloma lahko sporazumno razvefe 707 tudi neobli~no (~1. 53 OZ). Le izjemoma se zahteva obli~na razveza, ~e namen oblike zahteva tudi obli~no razvezo (~1. 53 na koncu OZ). Praviloma velja le tisto, kar je izraieno v predpisani obliki (~1. 56/odst. 1 OZ). 708 Obstajata pa dve izjemi: s sklenitvijo obli~ne pogodbe s0Ca5ni ustni dogovori o stranskih tockah so veljavni. Enako velja tudi za poznej~e ustne dopolnitve o stranskih tockah, v obeb primerih pa le, re niso v nasprotju z namenom oblike (~lena 56/odst. 2 in 51/odst. 3 OZ). Tako si je mogore predstavljati, da bi bil pri zavarovalni pogodbi veljaven stranski dogovor o nacinu pla~ila z nakazilom namesto v gotovini, saj tak dogovor v ni~emer ne vpliva na bistveni del pogodbene vsebine, to je na obveznosti zavarovalnice. Tako je tudi v drugem primeru, ~eprav se nanab na prodajno pogodbo. Ker 709 je prodajna pogodba pravni temelj za prenos lastninske pravice na kupca, mora biti sklenjeoa v pisni obliki (~1. 52 OZ). Dogovor o izpolnitvi na poslovni ra~un je bil usten. Dopusten je, ker ne vpliva bistveno na pogodbeno obveznost, temve~ doloca le v pravnem prometu obi~ajen na~io izpolnitve denarne obveznosti. Ker je dopusten, ni neveljaven. Druga, prej navedena izjema pa ni tako jasna: veljaven je s sklenitvijo pogodbe 710 socasen ustni dogovor, s katerim se zmanj~uje ali olaj~uje obveznost ene ali obeh straok, ~e je posebna oblika predpisana le v interesu pogodbenih straok; tudi poznej~i taki dogovori so veljavni (~lena 56/odst. 3 in 51/odst. 4 OZ). Obliko drlavni predpis navsezadnje predpisuje tudi zato, ker se z obliko sku~ajo doseCi tudijavnopravni cilji, na primer prep~iti spore o sklenitvi in vsebini
211
Drugi del: Pravni posel
pogodbe in ohvarovati stranke pred posledicami lastnega ravnanja. Tezko si je torej predstavljati, da hi hila ohlika kdaj predpisana le v interesu strank. v
711 Ce iz namena predpisa izhaja kaj drugega, potern pogodba izjernorna ni nicna
kljuh kr~itvi doloCb o ohliki (Cl. 55/odst. 1 OZ). Tak primer hi si lahko predstavljali pri gradbeni pogodhi, saj ni prav jasno niti, zakaj je sploh predpisana pisnost. Zato tudi ni razvidno, zakaj hi rnorala hiti gradhena pogodha nicna, ce ne hi hila sklenjena v pisni obliki. 712 Sam predpis lahko seveda izrecno doloea tudi drugacno pravno posledico
kot nicnost. Tako doloebo je rnogoee najti na primer v zvezi z darilno pogodbo, predrnet katere ni hil takoj prenesen v ohdarjencevo prosto razpolago. Darilna pogodha ocitno ni nicna, saj je pravna posledica samo to, da obdarjenec s tozbo ne more zahtevati izpolnitve darilne pogodbe (cl. 538/ odst. 2 OZ). Za darovalca nastane torej obveznost, ki pa je neiztoZljiva. Ker pa njegova obveznost obstaja, to porneni, da pogodba ni nicna. Ce hi hila nicna, namree darovalec sploh ne bi bil zavezan (arg. iz cl. 87/ odst. 1 OZ).
1n
IV. Glavne vrste predpisanih oblik Za vse zakonske ohlike veljajo splosne doloebe clenov 51, 53, 55 in 56 OZ. K njim je treba dodati ~e posehne doloebe, ki jib veeinoma postavljajo drugi zakoni, ne OZ. Poleg teh doloeh je treba upo~tevati se posebne dolocbe, ki se nanasajo na posamezno vrsto oblike. V OZ so le posehne dolocbe za pisno ohliko. Posebne doloebe, ki se nana8ajo na druge vrste oblik, pa so doloeene v drugih zakonih. Veliko jib je zlasti v ZN.
714 Ce zakonodajalec doloei nacin, na katerega se mora izraZati volja, to pomeni,
da je predpisal obliko za izjavo volje. Vrst oblik je zato lahko neomejeno veliko. V tern delu ne hodo opisane vse, saj bi to zavzelo veliko prostora, tak opis pa bi bille trenutni posnetek hitro sprerninjajoeega se stanja. Nadaljnji pregled je namenjen samo opisu najpogostejsib in s tern najznacilnej§ib vrst oblik. 715
1. Pisna obllka Na pisno obliko nanasajoce se norme so dveh vrst: prve opredeljujejo predpostavke, pod katerirni je zado~ceno predpisani pisni obliki . Druge doloeajo, 212
Drugi del: Pravni posel
. kateri pravni posli morajo biti pisni. Doloebe prve vrste so v clenih 57 in 58 OZ. Norme druge vrste pa so raztresene po slovenski zakonodaji, ~te vilne vsebuje fe OZ. Cl. 52 OZ na splosno doloea, pri kateri vrsti pravnib poslov se zabteva pisna oblika. Ta doloeba se ne nana~a na kak~en poseben pogodbeni tip. Pisno obliko v zvezi s posameznim pogodbenim tipom pa OZ zahteva na vee mestih (glej na primer clene 538/odst. 1, 649/odst. 2 in 1013 OZ). Predpisani pisni obliki je zado~ceno, ce se sestavi listina, ki jo podpisejo vsi, 716 ki se z njo zavezujejo (cl. 57/odst. 1 OZ). Cl. 57/odst. 1 OZ torej zabteva, da se volja pogodbenih strank zapi~ (olistini), s pogodbo zavezane strank.e pa podpikjo to listino. Ker govori ct. 57/odst. 1 OZ o »listini« v ednini, je torej splosno pravilo, da je za sklenitev pogodbe praviloma potreben podpis na eni sami listini. Cl. 57/odst. 4 OZ to pravilo razsirja: za sklenitev obojestransko zavezujoce pogodbe je dovolj, da obe stranki podpiseta vsaka tisti izvod listine, ki je namenjen drugi stranki. v
Besedilo v listini je lahko napisano strojno, na primer s tiskalnikom, ali pa roeno. 717 Cl. 57 OZ glede tega ne postavlja nobenih zahtev. Ni pa vedno tako: na primer cl. 63 ZD zahteva pri lastnorOCni oporoki lastnoroeen zapis zapustnikove izjave volje. Prim. tudi cl. 64 ZD, ki pri pisni oporoki pred pricami ne postavlja zahteve za lastnoroeni zapis, postavlja pa druge pogoje za veljavnost taksne oporoke: lastnoroeni podpis listine in priznanje oporoke pred dvema pricama. v
V OZ manjkajo pravila o tern, kako ravnati z listinami, sestavljenimi iz vee 711
listov papirja, o mestu podpisa in o njegovih lastnostih. NemSka sodna praksa se je s tern fe ukvarjala, in je pri~a do odloeitev: ee je listina sestavljena iz vee listov papirja, ti listi skupaj sestavljajo eno listino le, ee je med njimi telesna povezava s trajnim namenom obstoja. Tako je na primer pri spetih straneh. Morebitno dodajanje listov papirja k prvotni izjavi volje naj bi torej ne bilo mogoee. Podpis mora prostorsko zakljueevati besedilo listine. Podpis se nanasa lena tisto, kar stoji pred njim. Morebitni dodatki k prvotnemu besedilu se morajo zato ~ enkrat podpisati. 249 Stern se uli prepreeiti, da bi veljalo tudi tisto besedilo, ki bi ga kdo dodal za podpis na isti list papirja. Ni treba, da je podpis citljiv. Biti pa mora tak, da je mogoee prepoznati, da 719 je sestavljen iz posameznih crk, in mora imeti znacilne lastnosti, ki dovolj 249
Brox/Walker, AT, r. ~t. 300a in 301.
213
Orugi del: Pravni posel
oznacujejo istovetnost podpisanega. Necitljiva cacka, cetudi se oseba navadno sama oznacuje z njo, torej ne zado~ca, prav tako ne zadosca parafa.250 Podpis mora biti lastnoroeen; faksimile podpisa ali celo le s strojem napisana ime in priimek ne zadoscata.2s1 720 Cl. 57 OZ se nana5a na katerokoli obliko, pri kateri je treba sestaviti listino.
Druge vrste oblik (overitev podpisa, notarski zapis itd.) pa pogosto vsebujejo posebna pravila o tern, kdaj je pogodba sklenjena. Ta pravila razveljavljajo ali tako ali drugace dopolnjujejo cl. 57 OZ. Notarska listina je na primer sestavljena sele, ce jo notar lastnoroeno podpise in na listino pritisne svoj peeat ali zig (cl. 37/odst. I OZ). To pa velja tako za notarske zapise kot notarske zapisnike in notarska potrdila, saj so vse te tri vrste listin notarske listine (cl. 3/ odst. 1 ZN). 721 Cl. 52 OZ zahteva pisno obliko za pogodbo, ki je temelj za prenos lastninske
pravice na nepremicnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremicnini. Cl. 52 OZ sene nana~a na doloceno vrsto pogodbe (pogodbeni tip), temvec na vse razlicne vrste pogodb, ki so temelj za prenos lastninske pravice ali ustanovitev druge stvarne pravice na napremicnini. Cl. 52 OZ se torej nanaSa na zelo razlicne pogodbe, na primer na prodajno pogodbo (cl. 435/odst. 1 OZ), menjalno pogodbo (cl. 528/odst. 1 OZ) itd. , ce ni za posameznega od teh pogodbenih tipov predpisana celo ~e strozja oblika kot . p1sna. 722 Cl. 52 OZ je pomemben ze zaradi pravne varnosti. Pogodbeni stranki morata
svoj dogovor o stvarni pravici zapisati, s tern pa postane dokazljiv. Hkrati pa stranki pripravi do tega, da premislita, ali res zelita skleniti pogodbo o stvarni pravici. Take pogodbe so praviloma zelo pomembne vsaj za eno pogodbeno stranko zaradi razmeroma velike vrednosti. Zato je premislek nujen. Pisna oblika ima zato tudi opozorilno funkcijo. 723 Prodajna pogodba na primer, ki je temelj za prenos lastninske pravice, mora
torej biti pisna. Oblicnost prodajne pogodbe pa je treba lociti od oblicnosti zernljiskoknjiznega dovolila. Za prenos lastninske pravice mora namrec biti dano se zemljiskoknjiZno dovolilo. Njegova vsebina je v grobem opredeljena v cl. 23 SPZ. Zemljiskoknjizoo dovolilo mora sicer tudi biti pisoo, na Brox/Walker, AT, r. §t. 302. 2.51 Brox/Walker, AT. r. st. 303.
2SO
214
Drugi del: Pravni pose!
njem pa mora biti podpis osebe, ki prenasa lastninsko pravico, overjen pri notarju.
Ct.
52 OZ se zdi nepopoln. Izrecno namrec ne ureja, ali je pisna oblika n4 potrebna tudi se za spremembe in prenehanja stvarne pravice na nepremicnini. Pri njih namrec ni videti nic manjse potrebe po pisni obliki kot pri nastanku stvarne pravice ali njenem prenosu. Ce gre za spremembo obstojeee stvarne pravice, Ze iz cl. 51/odst. 2 oz izhaja, daje oblicnost potrebna. Za prenehanje pa OZ ne zahteva pisne oblike, obliene pogodbe se namree lahko praviloma razve~ejo re z neoblicnim sporazumom (cl. 53 OZ). Izjemi veljata, ee je z zakonom predvideno kaj drugega ali ce namen tudi za razvezo zahteva enako obliko kot za sklenitev (cl. 53 OZ). Prav pri prenehanju stvarnih pravic je mogoee najti tak primer, pri katerem namen oblike zahteva tudi za razvezo enako obliko kot za sklenitev. Razlog je preprost: zaradi navadno razmeroma velikega pomena stvarne pravice na nepremicnini je oblika potrebna tudi za razvezo pogodbe, ki je bila temelj za nastanek stvarne pravice.
2. Elektronska oblika
ns
Elektronsko obliko kot enakovredno zamenjavo listine omogoca ze c1. 57/odst. 2 oz. Enak ucinek kot listina ima tudi vsak nacin sporoeanja, ki ohranja zapis besedila neokrnjen in k:i omogoca preizkus izvora besedila z uporabo splosno sprejetih sredstev. Te predpostavke so razmeroma nedoloene. Podrobnosti so v drugem zakonu, namrec v ZEPEP, ni pa jasno, kakSno je razmerje med cl. 57/ odst. 2 OZ in doloebami ZEPEP. Nekoliko drugacne predpostavke postavlja cl. 13/odst. 1 ZEPEP. Po tej doloebi n6 je elektronska oblika enakovredna pisni, ee so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primemi za poznejso uporabo. Zdi pa se, da je ZEPEP s tako doloebo zgolj zahteval, da je elektronska oblika berljiva po tehnicni plati. To se zdi samoumevno, saj je to znacilnost vsakega zapisa. Elektronska in pisna oblika sta torej po pravni moci naeeloma izenaeeni. V 727 cl. 13/odst. 2 ZEPEP so dolocene izjeme, pri katerih je treba pravni posel zapisati se pisno, ceprav ne nujno v pisni obliki, temvec vcasih celo se v strozji obliki. Te izjeme so: 1. pravni posli, s katerimi se prena5a lastninska pravica na nepremicnini ali s katerimi se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremicnini; 2. oporoeni posli; 215
Drugi del: Pravni posel
3. pogodbe o urejanju premol.enjskih razmerij med zakoncema; 4. pogodbe o razpolaganju s premorenjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost; 5. pogodbe 0 izrocitvi in razdelitvi premozenja v casu zivljenja; 6. pogodbe o dosmrtnem preZivljanju in sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju; 7. darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti; 8. vsi drugi pravni posli, za katere zakon doloca, da morajo biti sldenjeni v obliki notarskega zapisa. 728
Elektronska oblika je podobna pisni, hk:rati pa se od nje razlikuje. Sicer ni dvoma, da je mogoee vsebino izjave volje zapisati z elektronskimi sredstvi, ocitno pa je ni mogoee lastnorocno podpisati. Nadomestilo za rocni podpis tudi mora biti urejeno, saj dolocb OZ o podpisu ni mogoce smiselno uporabiti tudi za elektronsko obliko. Prav doloCbe o elektronskem podpisu v celoti manjkajo v OZ; vsebuje pa jib ZEPEP.
n9 Splosno naeelo je: enako veljavnost in dokazno vrednost kot lastnoroeni pod-
pis ima le varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom (cl. 15 ZEPEP). Podrobnosti so opredeljene v cl. 2/tc. 3 in 4 ZEPEP. Sestavine kvalificiranega potrdila so dolocene v cl. 28 ZEPEP.252
no 3. Overitev podpisa a) Splo8no o notarskih listinah Overitev podpisa urejata ZN in ZUP. Bistvo overitve lepo opisujeta oba zakona: overitev pomeni potrditev, da se je stranka podpisala vprieo overitelja podpisa. Z overitvijo se torej potrjuje pristnost podpisa (CI. 64/odst. 1 ZN in cl. 178/odst. list. 1 ZUP). Pred tern pa mora overitelj preizkusiti istovetnost osebe, ki zeli overiti svoj podpis. Z overitvijo se torej ne le potrdi, da se je neka oseba podpisala pred overiteljem, temvec tudi, kdo je ta oseba. 731 Medtem ko je smisel overitve podpisa pri obeh zakonih enak, pa se ucinek
overitve podpisa razlikuje glede na overitelja. Overitelj je lahko notar ali uradna oseba drzavnega organa. Overitev podpisa po ZUP velja kot overitev Podrobnosti glede varnega elektronskega podpisa s tebni~nega stalisea v: Sladic, Elelctronsko poslovanje in elelctronski podpis v evropskem in slovenskem pravu, Podjetje in delo, ~t 6-712010, str. 1120 in nasi.
252
216
Drugi del: Pravni posel
podpisa le v upravnih postopkih, ki se vodijo na podlagi ZUP (~1. 178/odst. 3 ZUP). Notarska overitev velja v vsakem, tudi upravnem postopku in seveda v pravnem prometu na splo~no. V nadaljevanju bo opisana le notarska overitev podpisa na zasebni listini, saj 732 je v zasebnopravnih razmerjih pomembnej~a od tiste po ZUP. Listino ZN imenuje tudi listina v fl.Zi~ obliki (~1. 31/odst. 1 ZN), da jo razlikuje od listine v elektronski obliki. Opis predpostavk in postopka overitve se bo omejil na listino (»v fizi~ obliki«); pravila o overitvi elektronske listine obstajajo v ZN in so prilagojena tehni~nim posebnostim elektronskih listin. Povemo naj le k, da je tudi overitev podpisa po ZUP (~1. 178 in nasl. ZUP) podobna notarski overitvi podpisa. Notarske listine so2S3 (~1. 3/odst. 1 ZN):
733
1. notarski zapis, 2. notarski zapisnik in 3. notarsko potrdilo. Notarska overitev podpisa je vrsta notarskega potrdila. To izhaja iz njegove 734 umestitve v N. poglavje, tretji oddelek (pred ~1. 60 ZN). Za overitev podpisa torej veljajo splo~na pravila, ki se uporabljajo za vse vrste notarskih listin. Bistvena lastnost notarske listine je, da je javna listina, ~e so bile pri njeni 735 sestavi upostevane vse zak.onsko dolocene bistvene predpostavke (~1. 3/odst. 2 ZN). To ZN k enkrat potrdi za notarska potrdila in zapisnike (~1. 60/odst. 2 ZN). K.lju~no za vsako javno listino pa je opredeljeno v ~1. 224/odst. 1 ZPP: javna listina dokazuje resni~nost v njej potrjenega ali zatrjevanega. Protidokaz nasprotnega je sicer mogoc (~1. 224/odst. 4 ZPP),254 vendar tehl. Pomen javne listine bo v nadaljevanju k podrobneje razloren. Notarske listine se lahko sestavijo glede pravnih poslov, izjav volje in dej- 736 stev (~1. 2/odst. 1 ZN). Preden za~ne notar sestavljati notarsko listino, mora ugotoviti osebno istovetnost strank in drugih udelefencev s pomocjo uradnih dokumentov, na primer osebne izkaznice (cl. 39/odst. 1 in 2 ZN). Ralnik. Notarski fiduciami pravni posli, 2006, str. 32-34. 254 Ratnik, Notarslci fiduciarni pravni posli, 2006, str. 33.
l.S3
217
Drugi del: Pravni posel
• 737 b) Podrobnosti o overitvi podpisa
Z overitvijo podpisa notar potrdi, da je stranka vprico njega lastnoroeno podpisala listino (cl. 64/odst. list. 1 ZN).255 To je t. i. overitvena klavzula. Overitev se vpge na izvirno listino (cl. 64/odst. 3/st. 1 ZN). Overitvena klavzula vsebuje med drugim datum overitve (cl. 64/odst. 3/st. 2 ZN). Postavi se vpra8anje, kaj je v primeru overitve podpisa pravzaprav javna listina. Javna listina je le overitvena klavzula. 256 S podpisom se ustvarjata domnevi, da je listino podpisala kot podpisnik navedena oseba, in domneva glede datuma podpisa. Domneva se torej ne nana8a na vsebino same zasebne listine. V sebina zasebne listine (na katero se je stranka podpisala) namree ni predmet notarjevega preizkusa. TakSna zasebna listina ne postane javna listina in za njeno vsebino notar ne odgovarja (cl. 64/odst. 8/st. 2 ZN). Ceprav je lastnost javne listine omejena na razmeroma majhno stevilo dejstev, je pomen overitve podpisa velik: praviloma izkljuCi dvom o podpisniku listine in tudi o datumu overitve listine pri notarju. Pozneje torej podpisnik praviloma niti ne bo trdil, da listine ni podpisal sam, temvee nekdo drug. Ce pa bo to trdil, bo moral to dokazati, kar pa praviloma spet ne bo prav nic lahko. v
738
Najbrz najbolj znana izjava volje, za katero je potrebna overitev podpisa, je zemlji§koknjiZno dovolilo (cl. 23 SPZ). Overiti ga mora notar (cl. 64/odst. 5 ZZK-1), ne upravni organ. ZZK-1 poleg tega predpisuje se vrsto predpostavk za overitev podpisa (cleni 33 do 38 ZZK-1). Notar mora poskrbeti, da so izpolnjene, sicer podpisa ne sme overiti. Tako morajo biti osnutku zemljiskoknjiZnega dovolila pogosto priloreni potrdilo o placilu davkov ali vsaj racun (cl. 37/odst. 1 in 2 ZZK-1) ter potrdilo o namenski rabi zemljisca (cl. 38/odst. 1 ZZK-1) itd. Notarjeve obveznosti v zvezi z overitvijo podpisa dalee presegajo njegovo obicajno delo pri overitvi podpisa.
739 Ker sta odsvojitev in obremenitev nepremicnine za stranke praviloma zelo
pomembni, je zakonodajalec predpisal se dodatno opozorilo, ki ga mora dati notar pred overitvijo podpisa lastnika. Pri overitvi navzoce pogodbene stranke mora opozoriti, da je za vsebino listine notar odgovoren le, ce jo sestavi v obliki notarskega zapisa (cl. 64/odst. 6 ZN). Pri overitveni klavzuli mora biti opozorilo izrecno navedeno se pisno (cl. 64/odst. 7 ZN).257 255
0 overitvi podpisov glej Ratnik, Notarski fiduciarni pravni posli, 2006, str. 29- 32. 256 Ude, Civilno procesno pravo, Ljubljana 2002, str. 266. 257 Ratnik:, Notarski fiduciarni pravni posli, 2006, str. 29 in 30.
218
Orugi del: Pravni posel
c) Overitev podpisa na pooblastilu za sk.lenitev pravnega posla, predmet katerega je nepremicna
740
ZN je notarju nalozil re posebno nalogo, ee se pooblastilo nan~a na sklenitev pravnega posla, predmet katerega je nepremi~nina. Notar mora n~ pooblastitelja natan~no opozoriti na pravne posledice, ki lahko izhajajo iz tillnega pooblastila (~l. 64a/odst. 1 ZN). Opozorilo mora notar celo navesti na pooblastilu (cl. 64alodst. 1/st. 2 ZN). Pri overitvi podpisa na nepremi~nine nana~ajooega se pravnega posla torej notarja zadene pojasnilna dolZnost,258 ki je podobna kot pri notarskem zapisu. Poleg tega mora biti pooblastilo posebno (specialno); podrobnosti so opisane 741 v ~l. 64alodst. 1/st. 1 ZN. Ce ni tako, mora notar overitev podpisa odkloniti (~1. 64/odst. 3/ZN). To sicer ni neposredno povezano z obliko pooblastila, je pa z vsebino.
4. Notarski zapis
742
Precej zahtevnej~a oblika od notarske overitve podpisa je notarski zapis. Zanj velja vse tisto, kar je bilo prej naeeloma re povedano glede vseh notarskih listin. Notarski zapis izjave volje ali pravnega posla se ustvari v posebnem postopku pred notarjem.259 Pri tern sta na voljo dve poti. Listino lahko sestavi notar v obliki notarskega zapisa (~1. 43 ZN). Lahko pa stranka sama sestavi zasebno listino, notar pa jo le potrdi (~1. 49/odst. 1 ZN). Notarsko potrjena zasebna listina ima lastnost notarskega zapisa (~1. 49/odst. 1 ZN), ee se pri tern spo~tujejo nekatere predpostavke (~1. 50 ZN). Notarski zapis se Ze po videzu bistveno razlikuje od zasebne listine z overje- 74J nim podpisom. Celoten notarski zapis (tudi ee gre za potrjeno zasebno listino) mora biti »~rtkan«. Prazna mesta morajo biti nam~ izpolnjena s ~rtami (~1. 31/odst. 1 ZN), vsako stran notarske listine morajo stranke tudi paraftrati (~1. 36/odst. 1 ZN). Klju~no pa to ni. Notarski zapis se odlikuje po tern, da mora notar strankam pravno svetovati se pred sklenitvijo pravnega posla. Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv nacin opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje ter jib izrecno opozoriti na znana in obi~ajna tveganja v zvezi s sklenitvijo taldnega lSI Ratnik. Notarski fiduciarni pravni posli. 2006, str. 30. 259 0 notarsk:em zapisu glej Ratnik:, Notarski fiduciarni pravni posli, 2006, srr. 35 in 36.
219
Orugi del: Pravni posel
pravnega posla ali izjave volje. Notar mora praviloma stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoli~~ine v zvezi z nameravanim pravnim poslom, ce jih pozna. Prizadevati si mora za razumljivost in nedvoumnost izjav strank ter mora opozoriti stranke na mogoce posledice nerazumljivih in dvoumnih izjav (cl. 42 ZN). Tako mora ravnati tudi, ce le potrjuje zasebno listino (cl. 49/odst. 4 ZN). To pomeni, da mora notar pri notarskem zapisu strankam pravzaprav svetovati po pravni plati in si tudi prizadevati, da bi bile izjave razumljive in nedvoumne. Notar ni zastopnik nobene od strank, zato mora svetovati strogo nepristransko. Poleg tega notar ne sme sestaviti notarskega zapisa v poslu, ki je po zakonu nedopusten (cl. 23/odst. 1 ZN). Thdi zasebne Ustine, ee vsebuje nedopusten posel, ne sme potrditi (c1. 49/odst. 4 ZN). Notar mora torej poskrbeti za to, da je pravni posel dopusten, posredno pa za to, da je veljaven. Za morebitno nepravilno ravnanje seveda tudi odgovarja. 744 Koristnosti notarjevega ravnanja ni mogoce oceniti dovolj visoko. TakSno
mnenje velja ne glede na to, da notarski zapis strankam povzroea vi~je stro~e in zahteva vee easa. Oboje je razumljivo. Pravna varnost ne more biti brezplacna in terja svoj cas. 745 Sam postopek do podpisa notarskega zapisa je razmeroma preprost. Notar
mora najprej ugotoviti istovetnost strank (cl. 39/odst. 1 ZN), potem mora strankam svetovati in dati opozorila iz cl. 42 ZN. Sledi sestava notarske listine. Vsebina listine v obliki notarskega zapisa je predpisana razmeroma natancno (cl. 43 ZN). Notar mora notarski zapis prebrati, nato ga morajo udelezenci vprico njega podpisati (cl. 41/odst. 1 ZN). Nazadnje notar doda svoj pe~at ali zig in podpis (cl. 37/odst. 1 ZN). Drugace kot pri overitvi opisa pa lastnost javne listine pri notarskem zapisu ni omejena samo na overitveno klavzulo. Javna Ustina je celoten notarski zapis. Celotna vsebina notarskega zapisa torej dokazuje resnicnost tistega, kar se v njej potrjuje (cl. 224/odst. 1 ZPP). 746 Nekateri pravni posli morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. TakSni
posU so na primer nasteti v cl. 47 ZN, vendar sene vsi:
1. pogodbe o urejanju premol.enjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema; 2. pogodbe o razpolaganju s premozenjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost; 3. sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju. 220
Drugi del: Pravni posel
ZN omenja, da tudi kateri drug zakon lahko doloea, da mora biti pravni posel 747 sklenjen v obliki notarskega zapisa. TakSnih zakonov je precej. Tako na primer OZ pri vee vrstah pogodb zahteva sklenitev pogodbe v obliki notarskega zapisa, na primer pri pogodbi o izroeitvi in razdelitvi premorenja (cl. 547/odst. 2 OZ), pogodbi o dosmrtnem pre~ivljanju (cl. 558 OZ) in pogodbi o preufitku (cl. 567 OZ). ZN posebej doloCa, da je ni~n pravni posel, ~ ni sklenjen v obliki notarskega 741 zapisa (Cl. 48 ZN). Moznosti ozdravitve (konvalidacije) sklenjenega izvdenega pravnega posla, ki hi sicer bit sklenjen v nepravi obliki, ZN ne predvideva. Za tak pravni posel se tudi ne more uporabiti cl. 58 OZ, saj ta velja le za pisno obliko, ne pa tudi za katero drugo. Posebno pomembna lastnost pravnega posla notarskega zapisa je, da je lahko 749 izvdilni naslov (cl. 4 ZN). Tak notarski zapis se imenuje tudi neposredno izvriljivi notarski zapis. Vsak pravni posel v obliki notarskega zapisa ~ ni izvdilni naslov. To lahko postane le, ~ so izpolnjene predpostavke iz cl. 4 ZN. Pravni posel v obliki notarskega zapisa lahko postane izvdilni naslov, ce vsebuje zavezo k dajatvi ali storitvi, glede katere je dovoljena poravnava (elena 306/odst.. 3 in 3/odst. 3 ZPP), ee zavezanec da soglasje za njegovo neposredno izvdljivost in ee je terjatev sama zapadla. Celo ce ima upnik v roki zasebno listino ali listine, ki dokazujejo obstoj in 7SO vi§ino terjatve, te ne zado§cajo, da bi lahko dolznika prisilil k izvr§itvi obveznosti. Praviloma mora upnik v civilnem procesu (pravdnem postopku) izposlovati sodno odloebo. Ta sodna odloeba se imenuje tudi izmilni naslov. Ce dolZnik prostovoljno ne izpolni svoje s sodno odloebo opredeljene obveznosti, lahko upnik zahteva izvr§itev te sodne odloebe v izvdilnem postopku. Ta pot je razmeroma zamudna in draga. Z neposredno izvrsljivim notarskim zapisom si upnik pribrani najzamudnejsi in praviloma dral.ji del, namree vodenje civilnega procesa glede terjatve. Notarski zapis je »neposredno« izvrSljiv zato, ker ni treba najprej voditi civilnega procesa.
S. lzjava pred upravnimoblastvom
7S1
Predpisi o oblicnosti lahko predvidevajo tudi, da je treba dati izjavo pred upravnim oblastvom. Pojem oblastvo (nem. Be/Wrde) se zdaj uporablja zelo redko 221
Drugi del: Pravni posel
ali skoraj ne. Vsaj do konca druge svetovne vojne pa je bil ta strokovni izraz
dokaj pogost.260 To pomeni izgubo, saj je izraz koristen in celo potreben. 752 Glede na cl. 121/odst. 1 URS upravne naloge opravljajo ministrstva, ki so
drZavni organi. Poleg teh jib oeitno opravljajo tudi obcine vklju~no z mestnimi obCinami (elena 140/odst. 1 in 142/odst. 2 URS) in zlasti osebe zasebnega prava, ee se jim podeli »javno pooblastilo« (cl. 121/odst. 2 URS). Javno pooblastilo v resnici ni pooblastilo v smislu zasebnega prava, temvee osebi zasebnega prava podeljeno upravicenje za opravljanje javnopravnih nalog. Pojem oblastva je sirsi od pojma upravnega organa, saj zajema vsa tista mesta, ki opravljajo upravne naloge. Zajema torej med drugim organe Jokalne samouprave in osebe zasebnega prava z javnim pooblastilom. Thdi notarji so »oblastvo« v opisanem pomenu, saj imajo javno pooblastilo. V tern pregledu so vseeno izloeeni v posebno skupino. Razloga sta dva. Prvic, razmeroma pogosto so udelezeni pri sklenitvi pravnega posla in na razli~ne nacine. Drugic, opis oblicnosti je preglednejsi, ee se njihov delokrog ne pripise k delokrogu oblastva. Poleg tega cl. 137/odst. 2 URS posebej zagotavlja obstoj notariata kot javne sluzbe in ga torej obravnava celo v posebni dolocbi. 753 Ponekod, vendar razmeroma redko, je predpisana taka ali drugacna udelezba
oblastva pri sklenitvi pravnega posla. Primer takega zasebnopravnega pravnega posla je sklenitev zakonske zveze. Sklene se namree pred naeelnikom upravne enote ob navzoenosti maticarja (cl. 28/odst. 1 ZZZDR). Predpisane so se druge formalnosti (cl. 28/odst. 2 ZZWR). DZ glede tega ne predvideva nobenih bistvenih sprememb (cl. 35 in nasi. DZ). 754 6. lzjava pred sodi§fem
Sodisce je drZavni organ, ki pripada sodni veji oblasti. V nekaterih primerih se Jahko poda izjava volje z materialnopravnimi posledicami tudi pred sodiscem. Talco je na primer pri sklenitvi sodne poravnave in sestavitvi sodne oporoke. 755 Sodna poravnava je poravnava glede civilnopravnih razmerij (glej cl. 1 ZPP),
sklenjena pred sodiscem. S poravnavo se odpravi spor ali negotovost glede kaksnega pravnega razmerja z vzajemnimi popustitvami in se (na novo) dolocijo vzajemne pravice in obveznosti (cl. 1050/odst. 1 OZ). To velja za vsako poravnavo. Ce je poravnava sklenjena pred sodiscem, pa gre za sodno poravv
260
Na primer v Stempihar, Zasebno pravo, r. st. 118.
222
Drugi del: Pravni posel
navo. Pri sodni poravnavi se praviloma poda izjava pred sodiseem (elena 306/ odst. 1 in 307/odst. 1 ZPP; izjema v cl. 307/odst. 4 ZPP). Sodna poravnava je sklenjena, ko stranki podpi~eta (sodni) zapisnik. Pred tern pa sta morali stranki zapisnik o poravnavi prebrati (cl. 307/odst. 2 ZPP). Stranki se lahko poravnavata glede kateregakoli zasebnopravnega pravnega razmerja. ee se le nana5a na tak zahtevek, s katerim lahko stranki sploh razpolagata (cl. 306/odst. 4 ZPP). Pri poravnavah, sklenjenih pred sodiscem, mora sodi~ce po uradni dolfuosti paziti na to, da je poravnava v skladu s prisilnimi predpisi in z moralnimi pravili (cl. 3/odst 3 ZPP). Zapisnik vodi sodisce in je sam po sebi javna listina (cl. 224/odst. 1 ZPP). S 7S6 stali~ca stranke pa je verjetno odloeilno, da je sodna poravnava izvr8ilni naslov (cl. 17/odst 2/te. I ZIZ). Cl. 65 ZD omogoea sestavitev oporoke pred sodiscem. Ta vrsta oporoke se 757 imenuje sodna oporoka. To ni edina oblika za sestavitev oporoke, temvec le ena od mogoeih.
V. lzjava volje, podana v nepravi, vendar strozji obliki, kot je predpisana
1sa
Za te primere ne OZ ne kateri drug predpis ne vsebuje nobenih splosnih pra-
vil, obstaja pa vrsta posamicnih doloeb. Po cl. 14 SPZ se steje, da je, ce SPZ zahteva obliko notarskega zapisa, zahteva po obliki izpolnjena tudi s sodno poravnavo ali drugim dogovorom pred sodnikom. Oporoka v obliki notarskega zapisa je izenaeena s sodno oporoko (cl. 46/odst. 1 ZN). Cl. 41/odst. 2 ZZK-1 se doda, da je zemljiSkoknji~no dovolilo naeeloma lahko tudi v obliki notarskega zapisa namesto v obliki overitve podpisa. lz teh posamicnih, po zakonodaji raztresenih norm ni mogoee potegniti splos- 759
no veljavnega sklepa, ali je mogoee eno od oblik nadomestiti z drugo, strozjo. Praviloma bi to ne smelo biti dopustno, saj so doloebe o obliki prisilne in jib je treba torej spostovati ~ne, kot so. Izjema bi lahko obstajala glede pisne oblike. Sarno neoblicne izjave so nezapi- 760 sane. V saka vrsta oblicnosti zahteva zapis izjave volje na takem ali drugacnem nosilcu. RazJicne vrste oblicnosti pa se med seboj razlikujejo po tern. koliko dodatnih oblienostnih opravil ~ zahtevajo. Ce zapis nastane celo ~ ob dodatnih, nezahtevanih oblicnostih, so doloeila o pisni obliki ~ vseeno spostovana. 223
Drugi del: Pravni posel
Ce (oblicnostni) predpis zabteva le pisno obliko, dodatnih zahtev v zvezi z obliko pa ni, potem v strozji obliki podana izjava volje tej zahtevi praviloma zadosti. Vsak notarski zapis je na primer pisen in je z njim zadosceno zakonsko zahtevani pisnosti. Tudi za overitev podpisa je zahtevana pisnost in je torej zahtevi po pisnosti lahko zadosceno tudi, ee se pogodbeni stranki prostovoljno odlocita za obliko overitve podpisa. V obeh primerih to velja le, ce oblicnostni predpis ne postavlja se kaksnih dodatnih zahtev. 761
Tako na primer glede na cl. 41/odst. 2 ZZK-1 sicer zadosca, da je zemljiSkokoknjiZno dovolilo sestavljeno v obliki notarskega zapisa namesto v manj zahtevni obliki overitve podpisa, vendar pa mora biti predlogu za vknjizbo priloren odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v zemljisko knjigo, sicer se vpis v zemljisko knjigo ne dovoli (cl. 41/odst. 2 ZZK-1). Navedena dolocba torej postavlja dodatno zahtevo.
762
V primeru 3 ne more biti nobenih pomislekov glede skJenitve porostvene pogodbe v obliki overitve porokovega podpisa ali v obliki notarskega zapisa namesto v zakonsko predpisani pisni obliki (cl. 1013 OZ). Porostvena pogodba bo veJjavna.
763
Overitev podpisa se zahteva zato, da se ugotovi istovetnost dajalca podpisa. Enak namen se doseze tudi pri notarskem zapisu, torej pri strozji obliki. To bi lahko bila nadaljnja izjema, pri kateri str&ja oblika lahko nadomesti manj strogo.
764 Thdi za sodno poravnavo bi lahko veljalo posebno pravilo, saj je mogoca glede kateregakoli pravnega posla, ne glede na za ta pravni posel predpisano obliko. Vendar to velja le za tisti pravni posel (in izjavo volje), glede katere vlada spor ali negotovost, in le v primeru, da je s taksnim zabtevkom splob mogoee razpolagati.
76s
VI. Pravne posledice kriitve predpisane oblicnosti Cl. 55/odst. 1 OZ jasno doloca, da je praviloma nicna pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki. To bi moralo smiselno veljati tudi za vsak drug pravni posel (cl. 14 OZ) in seveda za vsako takSno izjavo volje. Cl. 55/odst. 1 OZ je vsebinsko lepo usklajen s cl. 86/odst. 1 OZ. Oblicnostni predpis po svoji vsebini ni nic drugega kot prisilni predpis. Ta predpisuje, da je izjavo volje treba dati v doloceni obliki. Da je pravna posledica krsitve prisilnega predpisa nicnost, 224
Orugi del: Pravni posel
doloca cl. 86/odst. 1 OZ. Nicna pogodha ni nesklenjena in je zato obstojeea. Je neveljavna in iz nje ne morejo nastati pravne posledice, ki nastanejo iz veljavne pogodbe. Izjema od nicnosti velja le, ee iz namena ohlicnostnega predpisa ne izhaja kaj drugega (cl. 55/odst. l OZ). Ce pogodba ni nicna, velja ali pa zanjo velja kaj drugega, kar doloca predpis. Primer te vrste je v cl. 538 OZ. Darilna pogodba, pri kateri darovalec podarjenega predmeta ne prenese takoj v obdarjencevo prosto razpolago, mora biti pisna. Ce ni pisna, pa to ne pomeni, da je nicna. Ob odmiku od splo~nega pravila o nicnosti cl. 5381 odst. 2 OZ doloca, da je pravna posledica le to, da obdarjenec ne more s tozbo zahtevati izpolnitve neohlicne darilne pogodbe. Za obdarjenca praviloma ni velike raz1ike v tern, ali je pogodba nicna ali je »le« neizto~ljiva. V nobenem primeru ne more zahtevati izpolnitve. Za darovalca pa razJika ni nepomembna. Ce bo izpolnil tako darilno pogodbo, potem predmeta darilne pogodbe ne bo mogel zahtevati nazaj (cl. 192 OZ). Ce hi bila darilna pogodba nicna (in ne »le« neiztoZ.ljiva), pa hi to lahko storil. Nienostna posledica velja tudi za krlitev predpisane pisne in vsake druge pred- 766 pisane ohlike (cl. 55/odst. 1 OZ). Toda cl. 58 OZ prav za krlitev predpisane pisne oblike doloca izjemo od pravila. Pogodba je veljavna, »eeprav ni hila sklenjena v tej ohliki, ee sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretemem delu izpolnili ohveznosti, ki so iz nje nastale«. Neohlicno, zlasti k ustno sklenjena pogodba torej lahko ozdravi (konvalidira), ee je izpolnjena. Ne more pa ozdraveti pogodba, za katero je predpisana kak~na druga oblika kot pisna. Izjema od izjeme velja za primer, da iz namena, zaradi katerega je hila predpisana oblika, oeitno ne izhaja kaj drugega (cl. 58 OZ). V takem primeru konvalidacija vendarle ni mogoea. Kot vsako izjemo je tudi mofuost konvalidacije smiselno razlagati cim ozje, 767 da ne postane pravilo. Prakticni pomen pa je cl. 58 oz pridobil zlasti v zvezi z ustnimi prodajnimi pogodbarni glede nepremiCnin. Splo~no pravilo, ee se uporabi za ustno sklenjeno prodajno pogodbo o nepremicnini, je preprosto. Ustna prodajna pogodha glede nepremicnine je sicer sklenjena, nobena od pogodbenih strank pa ne more zahtevati njene izpolnitve. Ce sta pogodbeni stranki v celoti ali vsaj v prete~nem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, pa pogodha vendarle ni nicna (cl. 58 OZ).261 26! Prim. Polajnar Pav~nik, CYZ s !rom., !rom. k cl. 58, str. 373 in 374 (t~. 1 in 2). Polajnar Pav~nilrova prika!e ~ . ki je pripeljal do sprejetja predhodnika B . 58 OZ, to je ~l. 73 ZOR
225
Drugi del: Pravni posel
768 V primeru 1 bi moral P glede na cl. 435/odst. 1 OZ izroeiti stvar K tako, da
bi ta pridobil lastninsko pravico. K bi moral nepremicnino placati. Ce bi P in K ravnala tako, bi prodajna pogodba morda ozdravela (cl. 58 OZ). Ocitno je, da nobena od pogodbenih strank ni izpolnila pogodbene obveznosti. Pri tem se zastavlja vpra~anje, ali bi P sploh lahko izpolnil svojo obveznost glede na to, da bi K lahko pridobillastninsko pravico praviloma z vpisom v zernljgko knjigo, za katerega pa je potrebno notarsko overjeno zemlji~koknjiZno dovolilo. V sekakor pa bi moral P nepremicnino tudi izroeiti, da bi izpolnil svojo pogodbeno obveznost, vendar ni storil niti tega. Taka pogodba ni mogla na noben nacin ozdraveti, ker je ni izpolnila nobena pogodbena stranka (cl. 58 OZ). Ker ni ozdravela (konvalidirala), je nicna. 769 Zakonodajalec s pisno ob1iko sledi doloeenim ciljem v razmerju med stran-
kama in v ddavnem interesu. Medtem ko bo zaradi nepremisljene sklenitve pravnega posla lahko prizadeta predvsem katera od strank, pa ima dokazljivost pomen, ki moeno presega zgolj razmerje med strankama. Dokazljivost moeno pripomore k splosni pravni varnosti. Pisnost torej predvsem prepreeuje spore o sklenitvi pogodbe in o njeni vsebini. Cl. 58 OZ je zelo problematieen re zaradi tega. Poleg tega pa ni jasno, kako je v polozaju, da sta stranki sicer zaceli izpolnjevati pogodbene obveznosti, vendar je pri tern prislo do motenj, na primer zamude ali napake. Potem cl. 58 OZ ne bi mogel biti uporabljen ne glede na to, da sta stranki s svojim ravnanjem pokazali, da sarni pogodbo razumeta kot zavezujoeo. 770 Iz navedenih razlogov bi bilo smiselno razlagati cl. 58 OZ cim ozje, saj je
namen oblike praviloma prav to, da varuje take ali drugacne koristi in prepreei neoblicna razpolaganja. Poleg tega je cl. 58 OZ izjema od pravila iz cl. 55/ odst. 1 OZ, kar znova govori v prid cim ozji razlagi. Uporaba cl. 58 OZ bi morala biti redka. 262 771 Uporaba cl. 58 OZ nadaljnje tezave povzroea na stvarnopravnem podrocju. Ce namree stranki skleneta ustno pogodbo glede nepremicnine (na primer prodajno pogodbo), izstavitev zemlji~oknjiZnega dovolila ni mogoea. Predpostavka za njegovo izstavitev je namree priloZitev listine 0 pravnem poslu, ki ustvarja zavezo prenosa lastninske pravice (cl. 36/odst. 1 ZZK-1). Ce se notarju taka listina ne predlozi, zemljiskoknjiznega dovolila sploh ne sme overiti (cl. 33/ odst. 2 ZZK-1). Zato vpis novega lastnika v zernljisko knjigo ni mogoc (cl . 40/ 262
Drugaeno mnenje Polajnar Pav~nik, OZ s kom., kom. k Cl. 58, str. 374 (tl!. 2).
226
Orugi del: Pravni posel
-----------------------
odst. 1/tC. 1 ZZK-1). Tretji o sldenjenem pravnem poslu pogosto nic ne vedo, prav mogoee pa je tudi, da katera od pogodbenih strank zanika svoje obveznosti iz sldenjenega pravnega posla. Domnevni pridobitelj stvarne pravice se - vsaj v precej~njern ~tevilu primerov - lahko poskusi sk.Jicevati na pridobitev svoje pravice s priposestvovanjem, pogosta posledica pa je zahteven sodni spor. Priposestvovati je sicer mogoee le lastninsko pravico in stvarno slumost, vendar pa spori o teh dveh pravicah niso redki. Vpmanje priposestvovanja pri lastninski pravici se zelo zaostri zaradi razmeroma strogih, vendar kljub temu nejasnih predpostavk (~1. 43/odst. 2 SPZ). S tern pa se takoj postavi vprManje, ali je kupca, ki je sk.Jenil ustno prodajno pogodbo in nima zemlji~koknjiZnega dovolila, splob mogoee steti za dobrovemega posestnika Po prepricljivem mnenju v literaturi pravilorna ne in bi torej od sprejema SPZ tak kupec ne mogel priposestvovati lastninske pravice.263 Vendar pa literatura trezno opozarja na prak.so sod is~ pred uveljavitvijo SPZ, ki je dopuscala pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in v nasprotju z zemljisko knjigo.264 Sodna praksa je tako splosni nered na nepremi~ninskem podroCju in nepravilnosti v zemljilli knjigi celo omogoeala. Glede na uteeeno prakso je vpraSljivo, ali se bo navedeno prepricljivo stali~re literature uveljavilo kljub koreniti spremernbi zakonodaje. Precej laije in bolje bi bilo, re pravnopoliti~no zgresenega ~1. 58 OZ splob ne bi bilo ali pa re bi se vsaj razlagal na najozji mogoei na~in.
VII. Na dogovoru strank utemeljena oblika
772
Ce strankama zakon ne predpisuje nobene oblike, potem se vseeno lahko dogovorita, da bosta dali pogodbi doloeeno posebno, prosto izbrano obliko. OZ razlikuje med dvema namenoma strank glede dogovorov o doloeeni poseb- 773 ni obliki. Prvi je v tern, da se stranki dogovorita za doloeeno posebno obliko kot predpostavko za veljavnost pogodbe. Drugi je dokazni namen. Zaradi Tratnik, Stvarno pravo, str. 258 (tf. 4.3.3.2.4.3). Tratnik sicer meni, da jc praviloma dobroverni posestnik ncprcmil!nine le v zemlji§ko knjigo vpisana oseba. Dopu~l!a sicer izjeme, toda ne v v primeru, ko je raz.Jog za opustitev vpisa v zemlji~ko knjigo mogol!e pripisati pridobitelju. 264 Tratnik., Stvarno pravo, str. 259 (tl!. 4.3.3.2.4.3). Tratnik sicer meni, da je praviloma dobroverni posestnik nepremicnine le v zcmlji§ko knjigo vpisana oseba. Dopu~a sicer izjeme, toda nc v primeru, ko je razlog za opu~titev vpisa v zemljiSko knjigo mogol!e pripisati (domnevnemu) pridobitelju.
263
227
Drugi del: Pravni posel
razlicnih namenov doloea OZ posledice morebitne opustitve sklenitve pogodbe v dogovorjeni posebni obliki. Ce sta stranki nameravali vezati veljavnost pogodbe na dogovorjeno posebno obliko, je pogodba nicna, ce ni sklenjena v dogovorjeni obliki (cl. 55/odst. 2 OZ). Ce pa sta nameravali le zagotoviti dokaz o sklenitvi oziroma o vsebini, potem je pogodba sklenjena Ze, ko je dosereno soglasje o vsebini. Ena od obveznosti strank pa je, da pogodbi dasta dogovorjeno obliko (cl. 54/odst. 3 OZ). 774
Ce
11s
VIII. Vrste listin
je pogodba sklenjena v dogovorjeni obliki, kar je predpostavka za njeno veljavnost, potem naceloma velja le tisto, kar sta stranki izrazili v tej obliki (cl. 56/odst. 1 OZ). Socasni ustni dogovori o stranskih tockah so dopustni, ee niso v nasprotju z vsebino oblicne pogodbe (cl. 56/odst. 2 OZ). Pogodba v dogovorjeni obliki se lahko po sklenitvi razveze, dopolni ali kako drugace spremeni tudi z neoblicnim sporazumom (cl. 54/odst. 2 OZ). To zakonsko pravilo je dispozitivno; stranki se vedno lahko dogovorita tudi drugace.
Po izvoru so listine javne ali zasebne. Javna listina je predvsem listina, ki jo v predpisani obliki izda ddavni organ v mejah svoje pristojnosti. Poleg tega je javna listina tudi tista. ki jo izda samoupravna lokalna skupnost, spet v okviru svoje pristojnosti in v predpisani obliki. Izda jo lahko tudi javno pooblastilo izvdujoea oseba zasebnega prava, ce je izdana v predpisani obliki in v okviru izvr8evanja javnega pooblastila, torej njenih pristojnosti. Vse druge listine so zasebne. 776 Javna listina ima posebno dokazno moe: dokazuje namree resnicnost tistega, kar se v njej potrjuje ali doloea (cl. 224/odst. 1 ZPP). Zasebne listine nimajo
zakonsko predpisane dokazne moei. Dokazna moe zasebne listine se zato presoja prosto; za civilni proces je tako doloeeno v cl. 8 ZPP. Vendar pa je tudi v zvezi z javno listino mogoee dokazati nasprotno, namrec da so v javni listini dejstva neresnicno ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (cl. 224/odst. 4 ZPP). Ocitno je torej, da javna listina ne dokazuje resnicnosti, ceprav tako izrecno doloca cl. 224/odst. 1 ZPP, temvec le vzpostavlja izpodbojno domnevo. Domnevo pa mora izpodbiti tisti, ki trdi, da dejstva niso pravilno ugotovljena ali da je listina nepravilno sestavljena. To uspe le redko. 228
Drug• del: Pravni posel
Tudi nekatere druge listine so glede dokazne moci po posebnih predpisih ize- n1 na~ne z javno listino (~1. 224/odst. 2 ZPP).
DOLOCBE 0 OBLIKI ZA PRAVNE POSLE
I.
Smisel (namen) oblike 1. priskrbetje dokaza 2. opozorilo 3. svetovanje
II. Glavne vrste oblik 1. pisna oblika 2. elektronska oblika 3. overitev podpisa 4. notarski zapis 5. izjava pred upravnim oblastvom 6. izjava pred sodi~m
m. Pravne posledice kriitve oblike 1. Kclitev predpisane oblike Pravilo: ni~nost pogodbe (~1. 55/odst. 1 OZ). lzjema za pisno obliko: veljavnost pogodbe, ~ so bile pogodbene obveznosti izpolnjene v celoti ali v pretemem delu (cl. 58 OZ).
2. Kclitev dogovorjene oblike Pravilo: veljavnost pogodbe kljub krSitvi (~1. 54/odst. 3 OZ). Izjema: ~ sta se pogodbeni sttank.i sporazumeli, da naj bo posebna oblika predpostavka za veljavnost pogodbe (~1. 54/odst. 1 OZ), in prekrsita dogovor o obliki, je pogodba ni~na (cl. 55/odst. 2 OZ).
229
Orugi del: Pravni posel
ns § 21 Vsebinske omejitve pravnega posla in njegova neveljavnost Primeri
1. P ukrade nekaj premi~nin in jih proda K. K-ju pri tern tudi pove, da gre za ukradeno blago. Kak~en je pravni polozaj? Za odgovor glej r. st. 795. 2. Z namerava zastrupiti svojega moza. V ta namen pri prodajalcu P kupi strup. P ve, s kak.Snim namenom Z kupuje strup. Ali prodajna pogodba med Pin Z velja? Za odgovor glej r. st. 812. 3. Zena (Z) zeli zastrupiti svojega mZa. V ta namen pri prodajalcu P kupi strup. P o nameri Z ne ve nieesar. Ali prodajna pogodba med P in velja? Za odgovor glej r. st. 812. v
v
v
v
z
DruZbena skupnost dopusea vsebinsko prostost pri sklepanju pogodb. Izraz te prostosti je v prvi polovici ~1. 3 OZ: pogodbeniki lahko naeeloma prosto urejajo pogodbena razmerja. Toda re isti clen v nadaljevanju omenja moznost omejitve tak.Sne prostosti: pogodbeniki lahko sami prosto uredijo svoje obligacijsko razmerje le, »ce iz posamezne doloebe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega«. DoloCba smiselno velja tudi za vse vrste pravnih poslov (~I. 14 OZ). 779
Cl. 3 OZ pa ni edina norma, ki omejuje vsebinsko prostost pogodbenih strank. Glavni del ureditve je drugje, v ~I. 86 in nasi. OZ. Ureditev je na~eloma preprosta: nasprotovanje prepovedni normi ali moralnemu nacelu vodi do ni~nosti pogodbe. Pravna posledica je nicnost, nicnost pa je vrsta neveljavnosti pogodbe. Ni~nost bo obravnavana zlasti v I. do VI. podpoglavju tega paragrafa.
780 Oderu~tvo
re dolgo velja za izrazito nemoralno, saj je utemeljeno na izkori~~a
nju drugega. Oderu~a pogodba je zato vsebinsko sorodna nemoralni pogodbi. Urejena ni v 4. odseku (ki se zacne s cl. 86 OZ), temvec v 5. odseku (o dvostranskih pogodbah; zacne se s cl. 100 OZ), v njegovem VII. pododseku. Z nemoralno pogodbo nima le vsebinskih sorodnosti, temvee tudi enako pravno posledico, namree nicnost (cl. 119/odst. 2 OZ). Posebni vrsti oderu~tva sta obrestno in najemno oderustvo. Prvo je urejeno v cl. 377 oz. drugo v clenih 119 in 120 SZ-1. 230
Drugi del: Pravni posel
711
Razlogi za ni~nost so opredeljeni se v vee po OZ raztresenih dolocbah. 782 Pogodba je lahko ni~na na primer zaradi predmeta, lei je nemogoc ali nedolo~en (~1. 35 OZ), zaradi pomanjkanja podlage ali njene nedopustnosti (cl. 39/ odst. 4 OZ), zaradi navideznosti (~1. 50/odst. 1 OZ) ali zaradi kr§itve dolo& o predpisani obliki (~. 55/odst. 1 OZ). To poglavje se ne bo ukvarjalo z vsemi razlogi za ni~nost, temvee le s tistimi, ki se nana5ajo na vsebino pogodbe ali drugega pravnega posla. Vrsta norm pogodbenikov ne omejuje pri opredeljevanju vsebine obveznosti, 783 temvee le glede na~ina sklepanja pogodbe. Te dolocbe varujejo predvsem enega od pogodbenikov. Korist druzbene skupnosti je sicer ocitna tudi v teh primerih, vendar je manj izrafena kot v prvi skupini primerov, h kateri spadajo doslej na5teti ni~nostni razlogi. S to drugo skupino norm se teli doseei razli~ne cilje: varstvo poslovno omejeno sposobnih oseb na primer, varstvo pred posledicami napak. volje in tudi varstvo pred nesorazmernostjo medsebojnih obveznosti. Neposredna pravna posledica takih norm je nastanek izpodbojnostnega upravicenja. Ni~nim
in izpodbojnim pravnim poslom nista skupna niti vzrok za nastanek 784 pravne posledice niti na~in njenega nastanka. Imajo pa enako (koncno) pravno posledico, in sicer tisto, ki se nana5a na veljavnost pravnega posla. Ce se pogodba z uspehom izpodbije, je nadaljnja pravna posledica kot pri ni~nih poslih, nam.reC neveljavnost pogodbe. Te dolOCbe se morajo smiselno uporab-
231
Orugi del: Pravni posel
ljati tudi za enostranske pravne posle (cl. 14 OZ). Izpodbojnost, in sicer le v tistem delu, ki se nanasa na naCin uveljavljanja in na pravne posledice, bo obravnavana v vn. podpoglavju tega paragrafa. 785
786
I. Nicnost in prisilni predpis Nicna je pogodba, ki nasprotuje Ustavi ali kaksnemu prisilnemu predpisu (cl. 86/odst. 1 OZ). Za nicnost enostranskih pravnih poslov velja smiselno enako kot za nicnost pogodb (cl. 14 OZ). Prisilni predpis je lahko zakon aU tudi podzakonski predpis, na primer uredba. Thdi kditev evropskopravnih predpisov pripelje do nicnosti. Primer je lahko kditev cl. 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prej Cl. 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti).265
787 Nicnost pa je doloeena tudi za primer »nasprotovanja ustavi« (cl. 86/odst. 1
OZ). Ustava vsebuje vecinoma, ce ze ne izkljucno, prisilne doloebe. Je torej znacilen prisilni predpis. Kd itev Ustave spada torej v ~ir~o skupino krsitev prisilnih predpisov. Posebno omenjanje Ustave v cl. 86/odst. 1 OZ torej niti ni potrebno. Navedena doloCba OZ je zelo problematicna po ustavnopravni plati. Temeljne ustavne pravice kot del Ustave (cl. 14 in nasi. URS) so zamisljene kot obrambne pravice posameznika zoper drZavo. To pomeni, da lahko posameznik od drZave zahteva, da se vzdrZi poseganja v svojo zasebnost. K njej spadajo med drugim razmerja do drugega posameznika; vanje bi torej drZava praviloma ne smela posegati. 788 Th zelo na kratko orisani problem ucinkovanja ustavnih pravic ni nov in
ni znacilen le za slovensko pravo. Nemska ustavna literatura ga obravnava kot problem »ucinkovanja temeljnih pravic na tretje« (Drittwirkung der 265
Mayer-Maly/Annbriister, MK BGB, par. 134, r. St. 37.
232
Orugi del: Pravni posel
Grundrechte), pri eemer je ~e posebno problematicna uporaba naeela enakosti
pred zakonom. 266 Ustavne pravice bi lahko ucinkovale neposredno in posredno. Neposredno bi uCinkovale, ce bi veljale v razmerju med posameznimi zasebnopravnimi subjekti v zasebnopravnih razmerjih. Ucinek je posreden, ee se ustavne norme sicer upo~tevajo pri razlagi in konkretizaciji zasebnopravnih norm v okviru ustaljenih razlagalnih metod, ne veljajo pa neposredno. Veeinsko stali~ce v nemlli literaturi je, da temeljne pravice (»clovekove pra- 719 vice«) na tretje ucinkujejo le posredno267 in jib torej pri odloeanju o zasebnopravnih razmerjih neposredno ni mogoee uporabiti. Tillno stali~ee se zdi pravilno tudi za slovensko pravo.268 Killno stali~ee bo zavzela sodna praksa, potem ko se bo ustaJi1a, ni mogoee napovedati. V vsaj eni odloCbi pa je VS RS neposredno uporabilo cl. 35 Ustave, pri eemer neposredna uporaba Ustave v stvari sami ni hila nujno potrebna.269 Ce predpis le zapoveduje dolooeno ravnanje, k ravnanju zavezana oseba pa 790 tako ravnanje opusti, posledica ne bo mogla biti nicnost. To lahko pojasnimo na primeru. Ce namree zakon na primer zavezuje k sklenitvi pogodbe (cl. 17/ odst. 1 OZ), zavezana oseba pa pogodbe ne sklene, nesklenjena pogodba ne more biti nicna. Cesar ni, ne more biti nicno. Cl. 17/odst. 1 OZ tudi doloea tej okoli~ini prilagojeno pravno posledico: zainteresirana oseba lahko le zahteva nemudno sklenitev pogodbe (cl. 17/odst. 1 OZ). lsto pravilo velja tudi za vse druge vrste zapovedi. Cl. 86/odst. 1 OZ se torej nan~a samo na prepovedne norme; le kr~itev prepovednih norm vodi do nicnosti. To sicer izhaja tudi iz cl. 86/odst. 2 oz in zlasti cl. 90 oz. Prepovedne norme so sicer lahko zapisane kot zapovedne norme, vendar tak zapis ne sme motiti. Norma, ki po vsebinski plati zapoveduje ravnanje doloeene vrste, na ~itev zapovedi pa je vezana pravna posledica. je prepovedna, ne zapovedna. Lahko se torej trdi, da cl. 86/odst. 1 OZ vere nicnost na krsitev prepovedne norme. Enako velja za kditev Ustave (ee je ta sploh lahko razlog za nicnost) in vseh podustavnih predpisov. Prim. na primer LarellliWolf, AT, par. 4, r. st. 68 in nasi.; Mayer/MalyArmbriister, MK BGB, par. 134, r. st. 34 (s pregledom sodne prakse in literature v ZR NemB>a v bistvenem delu opira na zdaj oe vet veljavoo in v moogib pogledih 1.elo specifi~no weditev delovnega prava in je ko~no utemeljena s temi pr.tvnimi pravili.
254
Drugi del: Pravni posel
~le,
ko je K ravno brez denarja in brez alkohola, kar K opazi. K privoli v prodajno pogodbo, ker nujno potrebuje denar, da si spet kupi alkohol. Je taka pogodba veljavna? Za odgovor glej r. st. 877. 2. Posojilodajalec posodi posojilojemalcu 1000 EUR s pogodbenirni obrestmi, ki znasajo 4 odstotke na mesec. Ali je taka pogodba veljavna? Predpostavljajte, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti 10 odstotkov na leto. Za odgovor glej r. st. 882. Talco ~zmemo pri.krajbnje kot oderustvo sta posebni obliki ni~nosti. Obe dolOCbi veljata le za dvostransko zavezujoee pogodbe, kar je razvidno iz njune vsebine in uvrstitve v 5. odsek: dvostranske pogodbe (odsek, ki se za~ne s ~1. 100 OZ). Oderustvo je poleg tega tudi izrazito nemoralno, zato je v vsebinskem sorodstvu z ni~nostjo zaradi nemoralnosti.
I. Cezmerno prikrajianje
862
1. Predpostavke Cl. 8/odst. 1 OZ doloca, da pogodbene stranke pri sk1epanju obojestransko zavezujocih pravnih poslov »izhajajo ... iz na~ela enake vrednosti vzajemnih dajatev«. Nejasno je re, kaj naj bi pomenilo, da stranke izhajajo od enake vrednosti dajatev. Naj bi jo vzeli za temelj pri svoji presoji? Ce naj bi jo vzela vsaka stranka zase, se zastavlja vprasanje, ali to sploh zadeva drugo stranko, tudi ~ temelj v resnici ne obstaja ali ~ je zgresen? Jasnejsi je ~1. 8/odst. 2 OZ. Ta spet povsem naeelno doloca, v katerih primerih ima krSitev tega nacela pravne posledice. Sam ~1. 8 OZ nima nobenih pravnih posledic in tudi ne doloca predpostavk za njihov nastanek. Celoten Cl. 8 OZ je tako vsebinsko prazen. V najbolj~m primeru se mu lahko pripise pomen opowrila, da irna nesorazmerje pri obveznostih pogodbenih strank lahko pravne posledice. Ce ga ne bilo, bi bilo se bolje. Eden od primerov, pri katerih neenaka vrednost obveznosti strank pripelje do 863 pravnih posledic, je ~zmerno prikrajsanje (cl. 118 OZ); drugi je oderuska pogodba (~1. 119 OZ). Predpostavke za uveljavljanje cezmemega pri.krajsanja so preproste. Objektivne 864 predpostavke so: obstoj veljavne dvostransko zavezujoce pogodbe, ocitno 255
Drugi del: Pravni posel
nesorazmerje glede obveznosti pogodbenih strank, uveljavljanje zahtevka v enem letu od sklenitve pogodbe in neobstoj izkljucitvenih razlogov. Na~tete so v cl. 118/odst. 5 oz. Pogodb na SreCo, na javni draZbi sklenjenih pogodb in iz posebne naklonjenosti sklenjenih pogodb s previsoko dano ceno za stvar ni mogoee izpodbijati. 865 Subjektivna predpostavka je samo ena: zaradi nesorazmerja prikrajsana stran-
ka305 ni vedela in ni bila dolzna vedeti za pravo vrednost svoje obveznosti in obveznosti d.ruge stranke. OCitno gre pri cezmemem prikrajsanju za posebno vrsto zmote, na.mreC za zmoto o pravi vrednosti obveznosti.306 Nerodna pa je formulacija, ki izkljucuje uveljavljanje eezmemega prikrajsanja, ee prikrajsana stranka ni bila dol.Zna vedeti za pravo vrednost. Nemogoee je namrec, da bi prikrajsana stranka imela dolznost do same sebe. Do d.ruge stranke je dol.Zna ravnati vestno in posteno (cl. 5/odst. 1 OZ), v lastnih zadevah pa je stranki mogoee oeitati kvecjemu neskrbnost. Merilo je torej lahko skrbnost. Stranka bi bila kveejemu »dolZna« vedeti za pravo vrednost. ee je mogla vedeti za okoliScine, ki doloeajo ceno, ali pa ce je poznala pravo ceno. Ce je mogla poznati okoliscine in kljub temu ni vedela za pravo vrednost, bi morala sama nositi posledice. ~
Nekoliko oddaljen zgled za cl. 118 OZ sta najverjetneje par. 934 in 935 ODZ. ODZ sicer ureja nadpolovicno prikrajsanje, medtem ko OZ eezmemo. Slovenska ureditev je bolj gibCna in bi torej morala vsaj naeeloma biti uporabljena pogosteje kot avstrijska. Vendar je v celoti gledano uporabljena le zelo redko, in se tedaj praviloma brez uspeha za prikrajsano stranko. Tezav pri uporabi c1. 118 oz je vee. Prva je ze ugotavljanje prave vrednosti obveznosti ene ali d.ruge stranke (ali obeh). Druga tdava je povezana s presojo, v katerih primerih je nesorazmerje ze oeitno, v katerih pa (se) ne. Tretja pa je, da mora prikrajsana stranka trditi in po potrebi dokazati, da za pravo vrednost stvari ni vedela in da niti ni bila dolzna vedeti. To je morda se najtezje.
867 2. Pravne posledice
Prikrajsana stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe (C:l. 118/odst. 1 OZ). Vendar pa lahko d.ruga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti in tako 118/odst. 1 oz uporablja za prikrajsano stranko izraz oskodovana stranka. Izraz je izrazito neprimeren, saj ne gre za povuOCitev ~kode v smislu 1!1. 132 OZ. zato se mu velja izogibati. 306 Juhart, OZ s kom., kom. k 1!1. 118, str. 621 (tc. 3). 305
Cl.
256
Drugi del: Pravni posel
prep~i
razveljavitev. V tern primeru ostane pogodba v veljavi, vendar s spremenjeno vsebino. Ce je pogodba razveljavljena, ne velja in morata stranki vrniti prejete izpol- 168 nitve. Ce to ni mogore, morata dati denarno nadomestilo. Posledice so enake kot pri vsaki drugi razveljavitvi pogodbe.
II. Oderuska pogodba
869
118 OZ sku~a le odpraviti prikraj~anje stranke zaradi tega, ker je hila vrednost prejetega oeitno nifja kot vrednost danega. Drugi stranki se ne oeita nemoralnost in prav mogoee je, da se nesorazmerja niti ne zaveda. Cezmemo prikraj~anje samo nima torej nobene neposredne povezave z moralo.
Ct.
Druga~e
je pri oderu~tvu: pri njem se sicer oeitno nesorazmerje dajatev pred- 870 postavlja enako kot pri rezmernem prik:raj8anju. Vendar pa mora biti ravnanje oderuha tako, da izkori~~a drugo stranko (cl. 119/odst. 1 OZ). To pa je izrazito nemoralno. Oderu~tvo je torej v tesni vsebinski povezavi s cl. 86/odst. 1 OZ, natancneje: z nicnostjo pogodbe zaradi nemoralnosti.
1. Predpostavke oderuStva
871
Glede na sodno prakso sta predpostavki dve: objektivna in subjektivna.307 Oderu~tvo
je podano, re si oderuh izgovori korist, ki je v oeitnem nesoraz- 872 merju z njegovo lastno obveznostjo. Vseeno je, ali si izgovori korist zase ali za koga tretjega. Ta predpostavka je objektivna.
Subjektivna predpostavka je, da oderuh izkori~a slab polofaj drugega pogod- 173 benika. To je mogore na pet altemativnih nacinov: izkori~canje stiske, slabega premozenjskega stanja,308 nezadostne izku~enosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti. Drugega pogodbenika cl. 119/odst. 3 OZ imenuje o~kodovani. Pojem je neprimeren, saj ni treba, da ima prikrajsani (»odrti«) pogodbenik frodo v srnislu ~1. 132 OZ, oderuska pogodba pa tudi sicer nima nobene povezave z deliktnim pravom (cl. 131 in nasl. OZ). Odloa>i vs RS, opr. ~L nIps 232/2.000 in m Ips 3612005, r. ~ 12. 308 Primer mofuega izkori~anja slabega premofenjskega stanja je mogo& najti v odloa>i VS RS z opr. ~ m Ips 3612005, r. !t. 15 in 16. 307
257
Drugi del: Pravni pose!
874 Slab polobj drugega pogodbena stranka lahko izkoristi le, ~e ji je znan.
Ce
ga ne pozna, je le sklenila dober posel, drugega ni~. Poleg tega mora oderuh tudi poznati oeitno nesorazmerje obveznosti,309 sicer ni mogoee govoriti o izkori~eanju. Izkoriscanje je torej podano le, ee oderuh izkoris~a slab polobj drugega pogodbenika zavestno.
875 2. Pravne posledice
Oderuska pogodba je nicna (cl. 119/odst. 1 OZ). To bi moralo pomeniti, da so pravne posledice enake kot za vsako nicno pogodbo. V vsebinskem nasprotju s ~1. 119/odst. 1 OZ je cl. 119/odst. 2 OZ, ki dolo~a. da se za oderusko pogodbo te dolo~be uporabljajo le smiselno.310 Mogo~a je tudi delna nicnost (cl. 119/odst. 2 OZ). Seveda obe pogodbeni stranki zadenejo se vse druge posledice kot pri vsaki drugi nicni pogodbi: vrniti morata vsaka svojo dotlej dano dajatev ali storitev. Ce to ni mogoee, morata dati nadomestilo v denarju. 876 Zna~ilnost nicnosti je, da je pogodba neveljavna ne glede na voljo strank in
ne glede na to, ali jo stranki uveljavljata. Prikrajsana (»odrta«) stranka pa lahko v nekaterih primerih dosere, da pogodba ostane veljavna. Ce je mogoee, lahko namree zahteva zmanjsanje svojih obveznosti na pravieen znesek. 0 tern pa oeitno odloei sodisce (cl. 119/odst. 3 OZ). Ce takemu zahtevku ugodi, spremenjena pogodba ostane v veljavi. Uveljavljanje zahtevka pa je omejeno (oroceno) z rokom petih let od sklenitve pogodbe (cl. 119/odst. 4 OZ). 877 V prvem primeru je K poznal slab polozaj P. Vedel je, da je bil P alkoho-
lik, in ga je preprical v prodajo sele, ko je bil K v stiski zaradi odtegnitve od alkobola. To sta ze dva razloga, ki bi lahko neodvisno drug od drugega zados~ala
uveljavljanje oderustva. K je torej poznal talco alkoholizem kot trenutno stisko zaradi pomanjkanja alkohola. Obstajalo je oeitno nesorazmerje med koristjo iz pogodbe za P in koristjo za K. K je bilo nesorazmerje vrednosti znano. Med P in K sklenjena pogodba je hila oderuska in torej nicna (~1. 119/odst. 1 OZ). 309 310
Odl>neosebne« druzbe se torej bistveno razlilrujejo med seboj glede odgovomosti druzbenikov za obveznosti druzbe. Ce gasilsko druJtvo sklene prodajno pogodbo glede gasilskega vozila kot UOJ kupec, bo torej imelo zahtevek za izroCitev vozila. Dru~tvo bo postalo njegov tastnik, ne njegovi ctani. Prevzelo pa bo tudi obveznost placila. Ciani iz te prodajne pogodbe torej ne bodo zavezani niti kot upniki zahtevka za izroCitev vozila niti kot dollni.ki za plaeilo kupnine. Pravna sposobnost je lastnost, k:i jo ima druzba lahko, ee tako doloea pravo, 1J04 saj pomeni samo upravieenje za pridobivanje pravic in no~enje obveznosti. Poleg tega mora pravo doloeiti se nacin, kako se to lahko zgodi. Ker je druzba samo pravna tvorba, sama ne more niti izjavljati poslovne volje niti povzroeiti nepogodbene Skode. Ne prvo ne drugo ni mogoee, ee zanjo ne ravna kakJen clovek. Pravo druzb doloea, kdo druzbo zastopa. Na splo~no velja, da se ravnanje njenih zastopnikov pripik (priraCuna, pristeje) pravni osebi. To je oeitno pri zastopanju (cl. 69 OZ), vendar je ta doloeba zelo splo~na. Ct. 148 /odst. 1 OZ tudi za povzroeitev nepogodbene skode (ki ni primer zastopanja) izrecno doloea, da pravna oseba odgovarja za Skodo, k:i jo povzroei njen organ. Ravnanje organa se pravni osebi torej pripise, kot da bi ga storila sama. Glede na cl. 48 OZ se zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, ~teje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje. Posebno doloebo vsebuje tudi cl. 46 SPZ itd.
nos
Poslovno in deliktno sposobna je lahko pravna oseba le toliko, kolikor je spo- 1J06 sobna tista fizicna oseba, ki je njen zastopnik. To pravilo sicer ni nikjer izrecno doloeeno, izhaja pa iz namena ureditve poslovne in deliktne nesposobnosti. Ce na primer zastopa pravno osebo poslovno nesposobna oseba, potem tudi pravna oseba nima poslovne sposobnosti.
V. Dru§tvo
uo1
DruStvo je samostojno zdru!enje clanov za doseganje nepridobitnega namena (elena 1/odst. 1 in 3/odst. 2 ZDru-1).
365
Tretji del: Pravica
1308 ZDru-1 ne opredeljuje podrobneje dopustnega namena; dopusten je torej nate-
lorna vsak nepridobitni namen. Drustva se zato ustanavljajo za udejanjanje zelo razlicnih namenov: pogosta so cebelarska, pevska, ribiska, gasilska, strokovna drustva. Velik pomen imajo zlasti v zvezi s pre~ivljanjem prostega casa svojih clanov, ker dajejo primeren pravni okvir za ukvarjanje z razlicnimi konjicki. Hkrati pa se v drustvu lahko uresnicujejo tudi drugi nameni, na primer izobrarevalni, znanstveni in politicni. Za zadnje so sicer na voljo Se druge pravne oblike. Pravna ureditev drustev se je v preteklosti velikokrat spremenila. Trenutna pravna ureditev je po pravni plati izredno slaba. 1309 Drustvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom
v register drustev (cl. 5/odst. 1 OZ). 1310 Za obveznosti drustvo odgovarja z vsem svojim premorenjem (cl. 6/odst. 2
ZDru-1 ). Ceprav pridobivanje dobicka ni (dovoljen) namen drustva, pa drustvo lahko vseeno opravlja pridobitno dejavnost. Pridobitna dejavnost sme biti le dopolnilna, povezana mora biti z nameni in cilji drustva ter se sme opravljati le v obsegu, potrebnem za uresnicevanje namena in ciljev (cl. 25/odst. 1/st. 2 ZDru-1). Ribisko ali gasilsko drustvo torej na primer lahko prodajata pijaoo in jedaco na obcasnih veselicah in s to prodajo ustvarjata dobicek. 1311 Drustvo morajo ustanoviti najmanj tri osebe (cl. 8/odst. 1 ZDru-1). Na usta-
novnem zboru lahko sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt drustva (cl. 8/odst. 3 ZDru-1). V temeljnem aktu morajo clani drustva doloeiti med drugim ime in sedez drustva, namen in cilje, dejavnost, predpostavke za pristop v clanstvo, pravice in obveznosti clanov in financiranje drustva (cl. 9/odst. 1 ZDru-1). 1312 Obvezna organa drustva sta zbor clanov (cl. 13/odst. 1 ZDru-1) in zastopnik
(cl. 5/odst. 2 ZDru-1). Naloga zastopnika je, kot ze ime pove, da zastopa drusvo, in mora biti poslovno sposobna flzicna oseba (cl. 5/odst. 2 ZDru-1). Zanimivo pa je, da ZDru-1 ne predvideva posebnega obveznega organa, ki bi se imenoval predsednik drustva. Najbn bo veeina drustev relela imeti predsednika, saj je tako bolj prakticno, zlasti ce je predsednik hkrati zastopnik. 1313 Drustvo lahko preneha na vee nacinov. Eden od teh je, da zbor clanov sprejme
sklep o prenehanju (cl. 38/odst. 1 ZDru-1). Drustvo lahko preneha tudi zaradi steeaja (cl. 40/odst. 1 ZDru-1). Delovanje drustva se lahko sodno prepove, kar je nadaljnji vzrok za prenehanje drustva (cl. 41/odst. 1 ZDru-1). Drustvo 366
Tretji de PrSVJca
lahko preneha tudi po zakonu, ZDru-1).
re dejansko preneha delovati (cl. 42/odst.
1
lzstop starega clana ali vstop novega c1ana nista navedena kot razlog za pre- 1314 nehanje drustva. Drustvo torej ne preneha, ce ustanovnim clanom preneha clanstvo v drustvu ali ce postanejo c1ani drustva nove osebe, ki niso bile ustanovitelji drustva. To je znacilno za pravna telesa: ta ne prenehajo, re se konkretna sestava clanov spreminja.
VI. Ustanova
111s
Medtem ko je za vse druge vrste pravnih oseb znacilno, da so zdruZenja clanov, pa ustanova Clanov nima. Zanjo je bistvena znacilnost, da pomeni na doloeen namen vezano premofenje (cl. 1/odst. 1 ZU). Namen ustanove mora biti splosnokoristen ali dobrodelen in praviloma trajen (cl. 2/odst. 1 ZU). Zacetno premozenje ustanova pridobi od ustanovitelja (cl. 4 ZU) in mora biti navedeno v aktu o ustanovitvi (cl. 6/odst. lite. 3 ZU). Ustanova je pravna oseba zasebnega prava (cl. 1/odst. 2 ZU). Znacilno zanjo 1316 je, da je pod razmeroma obsimim nadzorom upravnih organov, tako pri ustanovitvi kot pri delovanju in pri prenehanju. Upravni organ lahko imenuje celo posebnega skrbnika za izvajanje nalog v zvezi z delovanjem ali prenehanjem ustanove (cl. 33 ZU). OCitno je pravno sposobna, saj ze ob ustanovitvi pridobi premoienje in ga 1317 Iahko pridobiva Se pozneje (cl. 27 ZU). Tone bi bilo mogoee, ce ne bi bila pravno sposobna. Vse za delovanje ustanove bistveno doloei ustanovitelj, med drugim zlasti 1318 ustanovitveno premorenje in namen ustanove (cl. 6/odst. 1/tc. 3 in 4 ZU). Ustanova se lahko ustanovi s pravnim poslom za primer smrti ali pa s pravnim 1319 aktom med zivimi (Cl. 5/odst. 1 ZU). V vsakem primeru mora imeti akt o ustanovitvi (cl. 5/odst. 2 ZU). Ustanova postane pravna oseba, ko organ izda soglasje k aktu o ustanovitvi (cl. 5/odst. 2 ZU). Vpis v evidenco ustanov ima oeitno le deklaratomo naravo (cl. 13/odst. 1 ZU). Za doseganje namena potrebno dejavnost mora opravljati neki organ. Ta organ 1320 se v ustanovi imenuje uprava (elena 21 in 22 ZU). Uprava ima predsednika (cl. 24/odst. 2 ZU). 367
Tretji del: Pravica
1321 Uprava ustanovo upravlja in jo zastopa (elena 21/odst. 1 in 24/odst. 1 ZU).
Uprava si mora s svojo dejavnostjo predvsem prizadevati, da bi dosegla namen ustanove (cl. 24/odst. 1 ZU). V tern okviru lahko razpolaga s premo~enjem ustanove (cl. 27 in nasi. ZU). Za razpolaganje z nepremicninami mora pridobiti soglasje za ustanove pristojnega upravnega organa (cl. 29 ZU). 1322 Glavni razlog za prenehanje ustanove je nernomost doseganja njenega namena
(cl. 31 ZU). Ce sklep o prenehanju sprejme uprava. prenehanje ni mogoee, zanj ne da soglasja za ustanove pristojni organ (cl. 32/odst. 2 ZU).
1323
ee
VII. Gospodarske druzbe 1. Po)em Gospodarske ~be so skupni pojem za dTl1Zbo z neomejeno odgovomostjo, kornanditno druZbo, delni~o drufbo, komanditno delnisko drufbo in evropsko delni~o druZbo. Prvi dve sta osebni druzbi, druge so kapitalske (cl. 3/odst. 3 ZGD-1).
1324 Za gospodarske druZbe na splosno velja, da na trgu opravljajo pridobitno
dejavnost kot svojo izkljucno dejavnost (cl. 3/odst. 1 ZGD-1 ). V tern se jasno razlikujejo tako od drustva kot od ustanove. 1325 2. Pravna osebnost in pravna sposobnost gospodarske druzbe
Vse gospodarske druzbe so pravne osebe (cl. 4/odst. 1 ZGD-1) in imajo pravno sposobnost (cl. 4/odst. 2 ZGD-1). Pridobijo jo z vpisom v sodni register (cl. 5/odst. 1 ZGD-1 ). 1326 Po zgradbi se rned seboj bistveno razlikujejo; tudi zastopanje je urejeno zelo
razlicno. Te podrobnosti so predmet gospodarskega prava.4 18
418
Olej tudi pn:glednico, r. ~ 1300.
368
Tre!jj del: Pravica
VIII. Ekskurz: druiba zasebnega prava
1327
OZ ureja druZbo (B. 990 in nasi. OZ). Ta vrsta druzbe nima posebnega dodatnega irnena; da bi se izognili zamenjavam s katero drugo drl!Zbo, bo poimenovana druzba zasebnega prava. Druzba zasebnega prava se Jahko ustanovi za vsak dopustni skupni namen 1328 z dru2beno pogodbo (cl. 990 OZ). Vsak druzbenik irna v poslovodstvenih zadevah en glas (cl. 992/odst. 1/st. 1). Druzbeniki opravljajo poslovodstvo skupno in enakopravno (cl. 992/odst. 4 OZ). To konkretno pomeni, da ima vsak druzbenik en glas, o dru!benih zadevah pa odloeajo druZbenild soglasno (elena 992/odst. 1/st. 1 in 992/odst. 2 na zaeetku OZ). Oeitno ima vsak druZbenik pravico prepreeiti odlocitev, s katero se ne strinja; ima torej »pravico veta«. Med poslovodstvene posle ocitno spada tudi zastopanje, saj kalclne izrecne drugaene doloebe ni. Druzbo zasebnega prava torej zastopajo le vsi druzbeniki skupaj; drugaena ureditev z druzbeno pogodbo je dopu~eena (elena 992/ odst. 5 in 995/odst. 2 OZ). Dru2ba zasebnega prava preneha zlasti, ee katerikoli drufbenik umre, izgubi 1329 poslovno sposobnost. ee preneha obstajati zaradi statusnih sprememb ali ce katerikoli druZbenik odpove druZbeno pogodbo (el. 1000/odst. 1/te. 4, 5 in 8 OZ). Navedene znaeilnosti druzbe zasebnega prava jasno kdejo, da je znaeilno 1330 osebna druzba. Druzba zasebnega prava nima pravne osebnosti, saj ji je ne podeljuje nobena doloeba. To sicer ne pomeni, da bi druzba zasebnega prava ne mogla biti nosilec pravic in obveznosti in da bi ne mogla biti pravno sposobna, ee bi pravo doloCalo tako. Miselno je to mogoee. DruZba zasebnega prava, kot jo ureja BGB (nem. Gesellschaft burgerlichen Rechts ali tudi BGBGesellschaft, par. 705 in nasi. BGB) ima na primer delno pravno sposobnost, eeprav druZba ni pravna oseba. OdloCilno je torej. kak~na je zakonska ureditev. V OZ se zdi najpomembnej~a dolocba s tega podroeja el. 995/odst. 3 OZ. Ce dru2benik (ali poslovodja) zastopa druzbo, postanejo vsi druzbeniki solidarni upniki oziroma dolzniki (el. 995/odst. 3 OZ). OruZba zasebnega prava oeitno ne postane ne upnik ne dolznik, saj je navedena doloeba niti ne omenja. Prav okoli~eina, da postanejo upniki dru2beniki, in ne druzba, odloeilno ka:le, da druZba nima pravne sposobnosti. Poleg tega dve osebi ne moreta biti vsak zase imetnika iste nedeljene pravice.
369
Trel11 del: Pravica
1331
Tretje poglavje: Pravni objekti § 38 Pravni objekti na splosno Primeri 1. U ima terjatev do D v znesku 1000 BUR. D mora pl a~ati 1000 EUR sele 1. 11. 2012. U potrebuje denar re prej, in sicer marca 2012. Kaj lahko U stori? Za odgovor glej r. St. 1343.
2. L reli prodati celotno mehani~no delavnico K in nanj prenesti lastninsko pravico. Ali je to mogo~e? Za odgovor glej r. !t. 1364. 3. D je edini dru~benik v d. o. o. in hkrati njen poslovodja. D. o. o. ima v Jasti mebani~no delavnico. Ali lahko D proda delavnico in tudi prenese lastninsko pravico na K? Za odgovor glej r. !t. 1365. 4. L ~eli prodati K »svojo hBo in njej pripadajoro zemljo«, kot se izrazi, in prenesti lastninsko pravico na obeh. K se s tern strinja. V resnici je »hi§i pripadajoca zemlja« sestavljena iz dveh parceL Na eni stoji hi~a z dvori~~em, na drugi je manj~i vrt. Kje so meje, je v naravi lepo vidno, saj je okoli hi~e postavljena ograja prav na zunanjih mejah obeh parceL Kaj je v tern primeru predmet prenosa lastninske pravice? Za odgovor
glej r. !t. 1376.
I. Pojem, vrste in razmejitve 1. Pojem in razmejitve Pravni objekt ali pravni predmet je vsaka dobrina, na katero se lahko nan~ajo pravice in ki jo ima upravi~eni v svoji pravni oblasti. 419 Pravni subjekt je nosilec pravic in obveznosti, pravni objekt pa je tisto, na ~emer obstajajo pravice in obveznosti. Pravni objekt je torej predmet obveznosti; odtod tudi obe imeni. Pojem pravnega objekta je tudi eden temeljnib pojmov zasebnega prava. 420 419 420
Brox/Walker, AT, r. ~- 775; Larenz!Wolf, AT, par. 20, r. ~t. 1. LaremJWolf, AT, par. 20, r. ~t. 1.
370
TretJI del: Pravica
Pravni objekti so predmet pravne oblasti in ne morejo biti nosilec pravic in 1332 dolZnosti. Pravni objekti torej nikoli ne morejo biti pravni subjekti.
Ali pa lahko obstaja zasebnopravna oblast na pravnih subjektih? Zdi se, da 1333 ne. Pravice na tuji osebi ne obstajajo. Torej pravni subjekti ne morejo postati pravni objekti. Pojma se med seboj izkljucujeta in med njima ni prekrivanja.
2. Vrste
1334
Predmet pravne oblasti so lahko stvari, nekatere duhovne stvaritve in pravice. Stvari so praviloma samostojni telesni predmeti (cl. 15/odst. 1 SPZ).421 1335 Pomembna izjema od tega pravila je v cl. 15/odst. 2 SPZ: stvari so tudi razlicne oblike energije in valovanja, ki jih clovek lahko obvladuje. Stvari se vsaj zaradi svoje telesnosti razlikujejo od duhovnih stvaritev in pravic. Le stvari je vsaj praviloma mogoee telesno obvladati. Le na stvareh je zato vsaj praviloma mogoea posest (cl. 24/odst 1 SPZ). Izjeme veljajo za razlicne oblike energije in valovanja, ki so netelesne.422 Pravo lahko priznava stvaritelju izkljucne pravice na njegovih duhovnih 1336 stvaritvah, vendar jih ne priznava na vseh. Za duhovne stvaritve, na katerih obstaja intelektualna (dusevna) lastnina, se v novejsem casu uporablja pojem nematerialna (imaterialna) dobrina (nem. Jmmaterialgut).423 Z jezikovnega stalisca bi bilo primemeje uporabljati izraze netelesna dobrina ali pa netelesna ree. V novej~em casu424 se uporablja za pravice pojem pravice intelektualne lastnine.425 V vsakem primeru pa je motece, da se v tej zvezi govori o lastnini. Par. 285 ODZ je pr.avne objekte opredelil re drugaee: ·Nse, lcar je razliroo od osebe in slufi clovekovi uporabi, se v pravnem smislu irncnuje stvar.« Ce gledamo nato dolocbo s st.llhlca (veljavne) slovenske zakonodajc, je par. 285 ODZ opredelil pravni objekL Tega je razumel kot zbirni pojem za stvar (v pomenu veljavne slovenske zakonodaje) in razlicne premounjske pr.avice. Slovenska zakonodaja torej pojem stvari opredeli ozje, kot ga je ODZ. To je vsckakor bli.Zje pandektisticncmu pojmovanju stvari kot tistemu i2. ODZ. Je blizu pojmovanju stvari v BGB, vendar se z njim ne prekriva. 422 Podrobnej5o opredelitev glej r. St. 1372 in nasl. 423 Tako na primer :lnidariic Skubic, Uvod v civilno pravo, str. 274 (tc. 13.2): »Objekti prava intelcktualne lastnine niso stvari, ... ampak gre za nematerialne dobrine.« Nejasno pa je, kako razume ista avtorica imaterialne (ncpremozenjske) dobrine v istcm delu na str. 145 in nasi. (tc. 5.5). 424 Stempibar je za duhovnc stvaritve uporabil pojem >>imaterialno blago« in za pravice na njih »pravice imaterialne svojine«. Izraza se nista uveljavila in tudi jezikovno nista najprimernejsa zaradi uporabe tujk. Stcmpibar, Zasebno pravo, r. §t. 539 in nasi. 425 Natanenejsi preglcd predmetov varstva in pravicam intelektualne lastninc je napisala Zrudar~ic Skubic, Uvod v civilno pravo, str. 273 in nasi.
421
371
Tretji del: Pravica
Imaterialna (dusevna) lastnina namrec ne obstaja na stvari, na kar pravzaprav pojem »lastnina« nakazuje. 1337 Imaterialne (netelesne) dobrine so duhovne stvaritve, na katerih zakon pode-
ljuje izkljucno pravico uporabe in izkoriscanja. 1338
Pravice intelektualne lastnine so skupni pojem za avtorsko pravico in razlicne pravice industrijske lastnine.426
1339 Pravice intelektualne lastnine obstajajo zlasti na stvaritvah s podroeja knjirev-
nosti, znanosti in umetnosti (cl. 5/odst. 1 ZASP), na izurnih (elena 10/odst. 1 in 16/odst. 1 Zll.-1), na videzu izdelka (cl. 33/odst. 1 Zll .-1) in na znaku razlikovanja ali kombinaciji znakov (cl. 42/odst. 1 ZIL-1). 1340
Pravice intelektualne lastnine obstajajo same po sebi na prej nastetih netelesnib dobrinah (receh). Vedno je treba razlikovati med netelesno recjo, na kateri obstaja pravica, in samo pravico. Netelesna ree je predmet pravice in za vsako vrsto netelesne reei obstaja drugacna pravica. Tako obstaja na avtorskem delu avtorska pravica (cl. 14 ZASP), na izumu patent (cl. 10/ odst. I ZIL-1) ali patent s skrajsanim trajanjem (cl. 16/odst. 1 ZIL-1), na videzu izdelka model (cl. 33/odst. 1 ZIL-1) in na znaku znamka (cl. 42/ odst. 1 ZIL-1).
1341 Bistveno je, da se razlikuje med pravnim objektom in samo pravico. Res pa je,
dane morejo biti 1e nete1esne dobrine (reei) predmet pravic, temvee so 1ahko pravni objekti tudi pravice intelektualne lastnine. So praviloma prenosljive s pravnim poslom (prim. cl. 70/odst. 2 ZASP; izjema cl. 70/odst. 1 ZASP; cl. 75/odst. 1 ZIL-1 ter cl. 16/odst. 3 in 75/odst. 1 ZIL-1) in podedljive. Za avtorsko pravico tako izrecno do1oea cl. 68 ZASP (ki pa napravi izjemo za pravico skesanja. ki je ena avtorskih moralnih pravic - glej cl. 20/odst. 1 ZASP). Poleg tega se lahko na avtorski pravici, patentu, modelu in znamki ustanovijo pravice izkoriscanja (cl. 73 in nasi. ZASP; cl. 75/odst. 1 ZII .-1) v korist katere druge osebe, ki ni stvaritelj. 1342
Predmet pravne oblasti so lahko tudi pravice. Da je tako pri pravicah intelektualne lastnine, je bilo ze povedano. Poleg njib so lahko pravni objekt tudi druge pravice. Vendar pa ne vse, le premorenjske pravice so lahko predmet pravne oblasti. K njim spadajo stvarne pravice (lastnina in omejene stvarne pravice), pravice na pravicah (na primer zastavna pravica na terjatvi), pravice intelektu426 Trampu! v ZASP s komentarjem. 1997, kom. k l!l. 1, str. 16 (~. ll 2).
372
Tretji de
Pravica
alne lastnine, terjatve in Clanske pravice v kapitalskih in osebnih druZbah. Te pravice so lahko predmet pravncga prometa. To pomeni, da se lahko pren~ajo s pravnim poslom. Nato se nan~a p rvi primer. U je upnik terjatve, pla~ilo pa lahko zahteva Sele 1343 od za~etka novembra 2011 naprej. Ce denar potrebuje ~e prej, lahk:o poskusi svojo terjatev prodati (~1. 435/odst. 2 OZ), vendar jo bo moral praviloma prodati z odbitkom. Seveda kupcu (K) le sklenjena prodajna pogodba ne bo zado~a, saj bo ~elel postati novi upnik terjatve. To bo relet postati zato, da bo dolZilik ob zapadlosti pla~al 1000 EUR njemu. K bo lahko postal novi upnik tako, da bo U prenesel terjatev na K. To bo U storil s posebno pogodbo, ki se imenuje odstop terjatve (ccsija) in je urejena v ~1. 417 in nasi. OZ. Seveda pa mora U obvestiti D o odstopu terjatve, in sicer zato, da bo D 1. 11. 2012 izpolnil svojo obveznost K, in ne U. Nekatere pravice ne morejo biti predmet pravne oblasti. K tern pravicam spa- 1344 dajo osebnostne in oblikovalne pravice. Osebnostne pravice so strogo osebne narave in zato ne morejo biti predmet pravne oblasti in tudi ne pravnega prometa. Druga~n je razlog za to, da predmet pravne oblasti ne morejo biti oblikovalne pravice (na primer odpoved pogodbe; ~1. 332 OZ). Razlog je, da so oblikovalne pravice namenjene vplivanju na pravni polofaj . Z njim so torej tesno povezane. Ker sl~ijo prav vplivanju na pravni polo~aj, so pretesno povezane z pravico, iz katere so izvedene, da bi lahko bile samostojno prenosljive.
II. Skupnost stvari (celotina}, skupnost pravic in nacelo doloenosti {specialnosti}
134s
Skupnost stvari427 ( celotina428) je mno~ica posameznih stvari, ki se obieajno, ne pa tudi pravno, razumejo kot celota zaradi skupnega namena in irnajo navadDa ne bo dvoma, na kaj se misli s ,.sJrupnostjo srvari«, ~ isti pojem v nekaterih tujih jezikih: skupnosl stvari je v latin~l!ini universitas rerum in v ne~l!ini. kot se uporablja v nemlli (ne avstrijski) literaturi: Sachgesamtheit ali Sac:hinbegriff. V avstrijski pravni nem§t!ini se uporablja drugal!na beseda, Gesamtsache. Ta pojem se uporablja v par. 302 ODZ in ga le zakonsko besedilo definira z latinskim pojmom universitas rerum. 428 Za sk:upnost stvari §tempihar uporablja pojem .celotina«. Kot navaja, se je pri uporabi tega izra. za oprt na Cigaletov prevod ODZ. Glej Zasebno pravo, r. §t. 179. Beseda se sicer ne uporablja vet, ~nega posebnega razloga za to, da je zatonila v pozabo, pa si ni mogot!e predstavljati. 477
373
------------------------
TreiJi del: Pravica
no skupno oznacbo.429 Poimenovanje v slovenski literaturi niha.430 Zakonski primer skupnosti stvari je zaloga (cl. 173/odst. l SPZ), sicer pa so celotine §e lcnjimica, zbirlca znamk, creda fivali, kmetijski inventar, kavni servis itd. 1346 Skupnost stvari se sicer navadno razume kot celota prav zato, ker ima celota
svoj pomen, zlasti §e gospodarski. Zadnje je oeitno pri zalogah, sicer pa so prepricljivi tudi prej na5teti drugi primeri skupnosti stvari. 1347 Hkrati je skupnost stvari primer razlikovanja med obieajnim (nepravnim) in
pravnim razumevanjem stvari, zato je skupnost stvari posebej vredna omembe. 1348 V stvarnem pravu namrec velja naeelo specialnosti (tudi: nacelo doloenosti;
cl. 7 SPZ). Le individualno doloeena stvar je lahko predmet stvarnih pravic in torej pravni objekt. Stvarno pravo se ne ozira na obicajno razumevanje stvari, temvee opredeljuje stvar samostojno. Obstaja toliko stvarnih pravic, kolikor je posameznih stvari v tej skupnosti.431 Le glede posamezne stvari je mogoee skleniti razpolagalni pravni posel, glede skupnosti stvari pa ne. Posledica specialnosti je, da je na primer pri prenosu lastninske pravice ali pri ustanovitvi zastavne pravice treba vsako stvar, na katero se nana5a ena ali druga pravica gospodovanja, opredeliti posebej.432 TakSno je vsaj mnenje tistih, ki razlikujejo med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Nacelo specialnosti (doloenosti) sluZi jasnosti in posredno pravni varnosti. Skupnost stvari glede na povedano ne more biti predmet pravice gospodovanja, na primer lastninske ali zastavne pravice (izjema je v cl. 173 SPZ). 1349 Skupnost stvari je treba loeiti tako od zbimih kot od kolicinskih stvari. Te bodo
opredeljene v nadaljevanju. 1350 Ceprav sama skupnost stvari ne more biti predmet pravne oblasti, ima ta
pojem kljub temu prakticni pomen. 4
v obveznostnem pravu namree nacelo
Juhan. Stvarno pravo, str. 69 in nasi. (t