Gagana Sāmoa. Tausaga 9. Tusi 1 9825170042

Citation preview

Tusi 1

Tausaga 9

Gagana Samoa nzaid © Ministry of Education, Sports and Culture, Sämoa, 2004

Gagana Sämoa Tausaga 9 Tusi Muamua

MÄLÖ O SÄMOA

MATÄGALUEGA O Ä·GA TAflLOGA MA AGANU‚

Agaga Fa⁄mälö E momoli atu le fa⁄mälö a le Matagaluega i tusitala mo a latou manulautï, onosa‹ ma galulue fa⁄tasi mo le tufifa⁄tasiga o lenei tusi täua. Suafa o tusitala: Le⁄pai S. Tapua£ Fosa Siliko Metita Va⁄fusu⁄ga Fa⁄tafao To‹a ¶lia Autagavaia Seiuli Tulitua Agafili Tuitolova⁄ — CDU Samoan Organiser Elaine Lämeta — NZ Consultant

Designed, edited and typeset by Egan-Reid Ltd, Auckland as part of the Sämoa Secondary Education Curriculum and Resources Project for © Government of Sämoa Ministry of Education, Sports and Culture, 2001. Reprinted 2004 with minor amendments. Funded by the New Zealand Agency for International Development, Nga Hoe Tuputupu-mai-tawhiti. Managing Contractor: Auckland UniServices Limited. ISBN 982–517–004–2

ANOTUSI Äutalaga 1: O A‚ O LE SÄMOA

5

Äutalaga 2: O TAMA A TAGATA

13

Äutalaga 3: O LO‚ §IGA

20

Äutalaga 4: flUALA O FAflSALALAUGA: Nusipepa

28

Äutalaga 5: O LE FONO

35

Äutalaga 6: SAÅLIÅLIGA

47

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

A¯utalaga 1:

O A‚ O LE SÄMOA flUTÜ ÄLÄFUA MA FAflNAUNAUGA IA flUSIA

Äläfua

Fa⁄naunauga ia ⁄usia

GAGANA

Ia mälamalama i le Gagana Tautala, Tusitusi ma le Gagana Fa⁄tino. Ia iloa e tamaiti le ¤se¤sega ma le täua o ia gagana e tolu. Ia iloa le taimi e fa⁄aogä ai, ma ia sa› lona fa⁄aogaga.

A·INA O GAGANA

Fa⁄talanoaga e aofia ai Faitaugälaulu. Ia iloa tautatala i le Gagana Sämoa sa› ma le tusitusi. Fa⁄ali manatu sa fa⁄logo ma täofi

FAflMAUMAUGA MA FETUFAAÅGA

Fa⁄maumau se lïpoti Fa⁄mau le tala o le olaga (tala⁄ga) Fa⁄maumau ni agava⁄ o tagata, tua¤le¤le, ma nafa. Ia iloa fa⁄maumau ma fa⁄solo ni tala o fa⁄masinoga

FESO·TAÅGA

Ia iloa feso›ta‹ ma tagata e ala i: tusi telefoni talanoaga fa⁄slalauga

AGANU‚ MA AGAIFANUA

Iloa: Fa⁄tino aganufi ma agaifanua Tautatala Ävafatafata Gasesega ma lufilufiga

FAflFIAFIAGA MA TAflLOGA

Ia iloa fatu: pese tala fägono talatufi Ia iloa fa⁄tino ma ta⁄⁄lo ai, vaogagana o ta⁄loga ¤se¤se.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

5

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 1

Gäluega §mata Gälulue i väega ta‹to⁄fä: Tautalaga (tasi le minute) a. Ta‹to⁄tasi mai sui o väega e talanoa i le ulutala, “O afi o le Sämoa,” ⁄e fa⁄logologo i ai isi o le väega ma tusi i lalo manatu täua o fa⁄alia. Mäfaufau lelei i ni ou manatu e fa⁄ali ma le fa⁄sologa o lau tautalaga. e. Talanoa le tou väega 䊑

po o ä manatu ua fa⁄alia e tagata ta‹to⁄tasi i le ⁄utü, “O afi o le Sämoa.”

䊑

Fa⁄vasega ö ›utou manatu i lalo o ni väega e mafai ona tufifa⁄tasi i ai.

Fa⁄ta‹ta‹ga O A‚ O LE SÄMOA

LOTO i.

NA FÄNAU AI

GAGANA

LANU

Tusi sa ›utou siata e fa⁄ali mai i le vasega.

o. Lïpoti mai i le vasega u. Fa⁄pipi‹ ä ›utou siata i se väega o lö ›utou potu, ⁄uä e toe fa⁄aogä mulimuli ane.

6

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 2

Faitau O A‚ O LE SÄMOA O afi o le Sämoa, Sämoa le taumatau Sämoa le agavale. Sämoa le gagana, Sämoa foi aga. Ola i Sämoa, Ma oti mo Sämoa. Sämoa moni, E le‹ filogia.

Mitamita i le lanu o lofi pafi, Nene¤ i nai ofi lava tua¤le¤le. Vivii a¤ i lofi tofi lanulau⁄va, A ›u fa⁄meoina ole¡ pisipisia I le fäna¤ mai o suiga fou, Ma a⁄fiaga ogaoga o le atina¤, Ina ua tatou tago fua ae lë tölegä. Ae ou te fia Sämoa pea afi, Nei ma ë luä.

Ua laulauvivilu lanu ma gagana, E ¤se mai lava afi i le foafoaga. Ou te sapi i lofi fa⁄sinomaga, Loto ¡iga ma loto nufi. E alofa lava i so› se tagata. O fea lava ou te iai, E sisi lofi fa⁄malama Ma momo› i lofi tupu⁄ga, Sämoa tautua nei Sämoa i lofi ölaga.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

7

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 3

Uiga o le Solo 1. Faitau le solo (sa› le tafiga o fipu, pä¢, mänavaga, ma lagona) 2. Talanoa tali o fesili i väega. 3. flumai ni ö ›utou manatu i le talanoaga a le väega. 4. Fa⁄mäumau ma lïpoti i le vasega. Fesili 1. O le ä le manatu o le tusisolo i lona fa⁄aogäina o le itu taumatau ma le agavale? 2. O le ä le täua o le fipu “gagana” ua fa⁄aogä ai i le solo? 3. O ä ni aga e iloa ai se Sämoa? 4. O ä ni isi lagona e täua ai le ola i Sämoa? 5. Faitau leotele e oe laina mulimuli e lua o fuaifipu ta‹tasi. O ä ni lagona o ia laina? O ä ni uiga o laina mulimuli o fuaifipu ta‹tasi? 6. Fa⁄manino mai mea olo› mitamita ai le tusisolo i le fuaifipu lona lua. 7. O ä tonu mea olo› atugalu ai le tusisolo? 8. O ä ni a⁄fiaga ogaoga o täfia i le fuaifipu lonalua? 9. Fa⁄matala le uiga o le laina ‘Nei ma ë luä? 10. O le ä tonu lou tofi lanulau⁄va? 11. O ä ni ou fa⁄sinomaga? 12. O le fuaiupu 3: O le ä tonu le uiga o le laina 6 & 7? 13. O ä ni tautua e fïtoitonu i le Sämoa? 14. Laulauvivilu — o le ä lona uiga? 15. O le ä le aotelega o le solo?

8

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 4

Manatu o le Solo Gälulue ta‹to⁄lua. 1. O ä manatu ⁄utü o fuaifipu o le solo? 2. O ä fa⁄sologa o manatu i totonu o ia fuaifipu.? Va⁄i le isi itülau. Fa⁄aogä lau ⁄pi, (⁄ua le tusitusia le tusi) 3. Fa⁄tumu pusa o i le isi itulau e fa⁄iloa ai a ›utou tali. 4. O ä ni täua o le fa⁄sologa o manatu o le tusisolo ma se fe⁄u o momoli mai i le solo ¡toa?

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

9

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 5

Tusi fima tali i lau ⁄pi

Aotelega o manatu

Fa⁄sologa o manatu 1.

Fuaifipu muamua

2. 3. mf.

Aotelega o manatu

Fa⁄sologa o manatu

Aotelega o manatu

Fa⁄sologa o manatu

Fuaifipu e lua

Fuaifipu e tolu

10

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 6

Aga Fa⁄tusisolo O le fatuina o se solo, e iai aga e fa⁄aogäina e fatusolo ina ia ma›ti ma logomälie manatu. O se fa⁄ta‹ta‹ga: 䊑

o le umi ma väega o i totonu o le fuaifipu

䊑

o le fa⁄sologa o manatu

䊑

o le fa⁄aogäina o le gagana ft. gagana fa⁄uigalua, gagana fa⁄tusatusa.

䊑

o aga fa⁄tusisolo

1. Va⁄i i le solo ¡toa. O a ni fa⁄aogaga o le gagana mai le fuaifipu muamua, lua ma le tolu i: 䊑

fipu

䊑

fa⁄fipuga

䊑

tufifa⁄tasiga i fuaifipu?

2. O le ä le täua o le fa⁄aogaga e le tusisolo o aga nei: 䊑

tafi so› o se fipu ft. fuaifipu muamua

䊑

laina pupufi i fa⁄ifiga o fuaifipu

䊑

fa⁄uigalua lana gagana — ft. Sämoa le taumatau, Sämoa le agavale; E le‹ filogia mf.

䊑

saunoaga tafitino ft. ou te fia Sämoa... Nei ma ë luä

䊑

tutusa fa⁄leoga o ifiga o laina ft. fuaifipu 3

䊑

fipu sii ft. sisi lou fa⁄malama...

䊑

fipu sui tulaga ft. lofi tofi lanulau⁄va

䊑

fipu maotua ft. tua¤le¤le, tölegä,

䊑

fa⁄sologa o manatu — ft. manatu o tatala ai, manatu o fa⁄ifi ai

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

11

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 7

Tusitusiga Tusigä solo i väega

Tusi sa tou solo 䊑

flutü:

O A‚ O LE SÄMOA

䊑

Ia lua ni fuaifipu, e fa i le ono laina le umi.

䊑

Fa⁄iloa mai la tou solo i le vasega.

1. Toe va⁄i i la tou siata na fai i galuega muamua lava 2. Filifili ni väega mai la tou siata e fa⁄alia ai o outou agaga Sämoa, e avea ma ⁄⁄no o la tou solo 3. Filifili le fa⁄sologa o le solo, manatu ole¡ aofia i le fa⁄ta⁄tiaga. 4. Galulue ta‹to⁄tasi muamua e fatu o outou manatu ona ⁄umai lea i la ›utou väega e faitau ai ma filifili i se tufifa⁄tasiga

Fa’atinoga 8

Fa⁄tinoga 1. Filifili pe fa⁄pëfea ona folasia le solo i le vasega ft. — faitau fa⁄tasi — fa⁄tino 2. Folasia le solo i le vasega 3. flumai ni manatu o le vasega i solo ta‹tasi; manatu fa⁄alia, fa⁄sologa ma le gagana fa⁄aogäina. 4. Teuteu le Solo ma ia tüsia mo se fa⁄aliga i totonu o le potu.

Fa’atinoga 9

Su¤su¤ga 1. Galulue ta‹to⁄tasi 2. Tusi sau solo e 2 fuaifipu 4-6 laina i le fuaifipu “O LO‚ NU‚”

12

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

A¯utalaga 2:

O TAMA A TAGATA flUTÜ ÄLÄFUA MA FAflNAUNAUGA IA flUSIA

Äläfua

Fa⁄naunauga ia ⁄usia

GAGANA

Ia mälamalama ma iloa e tamaiti ›na fa⁄aogä ma tautatala i itü⁄iga gagana ¤se¤se: Gagana o Aso Uma Gagana Fa⁄aloalo Gagana Fa⁄uigalua Gagana o Läuga

A·INA O GAGANA

Ia iloa ona fa⁄uiga: ‚pu flgana Fa⁄fipuga Muägagana Alagäupu Fa⁄fipuga fa⁄uigalua

FAflMAUMAUGA MA FETUFAÄ’IGA

Ia mälamalama ma iloa ›na fa⁄maumau: Tülafono pülea Nafa o tagata ¤se¤se o se ¡iga Sämoa

FESO·TAÅGA

Ia iloa ona: fa⁄feiloa‹ tagata e äsia lona ¡iga fa⁄fetai pe fa⁄mälö Tali se telefoni pe telefoni fo‹ i se isi Fai se tusi fa⁄fetai fa⁄to¤se, talosaga po› se tusi faitio fo‹ m.f.

AGANU‚ MA AGAIFANUA

Ia iloa ona fa⁄tino äganuu e masani ai i totonu o äiga: Ft. faiga o fe⁄u i fale o matai, gäsesega/lufilufiga o taumafa, ma folafolaga o fa⁄aloaloga

FAflFIAFIAGA MA TAflLOGA

Ia mafai ona fa⁄ta⁄⁄lo ma fa⁄tino e tamaiti a tatou lava ta⁄loga ma fa⁄fiafiaga: Ft. — fa⁄fiafiaga mäfilufilu pese fa⁄leaganufi siva (taupou) fa⁄taupati (alii) säsä ta⁄loga — tapalega tölöga tägäti⁄ m.f taulafoga GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

13

ÄUTALAGA 2

Fa’atinoga 1

Gäluega §mata 1. Gälulue i väega. flumai ni o outou manatu i fesili ia. a. O ä ia mea ua täfia o muägagana? e. O ä ni muägagana ua tou iloa? Tafi mai o latou uiga. i. O ä ni täua o alagäfipu i le gagana ma le fa⁄sämoa? o. Fa⁄fima le muägagana ma tafi mai lona uiga: “O tama a tagata e fafaga i upu ma tala...” 2. Gälulue le vasega ¡toa. Lïpoti mai tali a väega ta‹tasi.

Fa’atinoga 2

Faitau Gälulue i väega. 1. a. Faitau lë leoa ta‹to⁄tasi le ⁄utü. e. Tofu le tagata o outou ma le väega e faitau ona faitau leotele lea o le tala. 2. Fa⁄logo a o faitau e le faiä›ga le ⁄utü.

O TAMA A TAGATA E FAFAGA I UPU MA TALA E feaüga le ⁄mene o le lotu taeao a le lo›matua o Sulu ma le sese¤ ifo o le tausi o Fa⁄vale i tulu‹pae o le maota ma tau sasau mai le läuga i le mäfua⁄ga o le feosofa‹ i le mälülü o le taeao. “Maliu mai i lou ava lea, o le a le mea ole¡ fa⁄tamavale mai ai i fafo oe le tausi”, o le nanati atu lena a Sulu ma tatope ona tatufi lo lä siapo ma le toea‹na ne‹ iloa atu e Fa⁄vale mäsaesae o fa⁄pipi‹ i laufilu. “Se ua lava lea a lailoa, e vave lata sävali na ta afe mai ai”. Na se¤i ifo le faletua i taläluma ma tau fa⁄logo si fa⁄leo pusi o le tausi e tautino lona äfea o le ali‹ matua ma lona faletua. Na talileleia e le faletua ma o nai mea sa tatao i o lä töfaga na tatala e faigata le va o tamali‹ i falefipolu. Na galo le mea na sau ai ae ua sagasaga‹ ane lo›mätutua e toso le ‹li. Ua susua talanoaga a le to⁄lua lea ae te‹ välevale ae loa ma le tama o Poni le ui‹ a Sulu ma savali fa⁄lëtönuga atu aga‹ i le taläluma i le va o fafine e aunoa ma se upu. “Sole! Poni ui ¤se ma tagata, se mea e leaga o mata o meaola, e te lë iloa fai se upu?” Na ⁄vea si ata pufipufi a Poni ua fai ma äla e sui ai le lïpine ua ta. “Alu i tuäfalë e fafagu tama lä, ⁄nusä se momoe fa⁄sopolä. E lë väivai i ni galuega o se mafimaga ae väivai i le kilikiti i mügälä i le aso ¡toa.” Na tufi tama ae ua liliu le ägi a le matagi i si toea‹na o pülou ta⁄i lona ie ⁄fu. “·ka! ·ka a o lenei foi toeaina a moso sei nofo ia i luga. O le mea lea e öge ai ma manatu lelei o le moe, moe, moe, ae le se‹ nofo a¤ e fai se lotu e pei o tu a mätua uma e talosia le feagai ma fe⁄u o le aso. Ua ätili ai tamaiti i le lë tu i lona tiute o 14

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 2

le matai o le ¡iga. §nusä a leai lava afi, e tufifau lava e pule le tamaitiiti ia ma lë iloa ai lava fai se fe⁄u fa⁄sämoa ma gutu välea ai lava. Na› si ou alofa atu lava ⁄ o le mea nei tusa lava pe sisi lofi puta i le vaiaso e le täitai lava ›u oti ai”. E le‹ goga le fati a Sulu ⁄e polili atu e Fa⁄vale “Sa› lelei, së e tutüsa päu lava äu tamaiti ma lafi fo‹ fänau. E lë mapu le tïtï tätä i aso uma ma o le mea moni, e fa⁄tamala loa tätou tinä i le a›a‹ tupu loa ma le fa⁄lavelave i a tatou fänau. fle fa⁄fetai tele lava suga mo lälaga o le mea sili ua taulia lota sau ⁄e se‹ ou alu e täpena la ma malaga ma te fia ö ma si afi toea‹na i le fa⁄lua o pasi leaga o nei e ⁄ve ai i tua le maliu.” 3. Tafi mai ni upu e tutusa ni uiga ma upu ia: ft. a. feauga — fetaui e. nanäti — tatope — fa⁄vave —

fa⁄ta⁄lise

mf.

4. Talanoa e sa‹li uiga faigofie o nisi o fa⁄upuga o ä⁄fia i le ⁄utü ft. a. Sagasaga‹ ane e toso le ‹li — alo lelei le talanoaga e. Sui le lïpine e ta — Ese le matäfipu ua toe talanoa i ai. i. Liliu ägi a le matagi — Sui le matäfipu o. E öge ai ma manatu lelei — lë mäu manatu u. Tusa lava pe sisi le puta — f. Polili atu e Fa⁄vale g. Tïtï Tätä i aso uma l. E le‹ goga le fati m. Täulia lota sau n. Si fa⁄leo pusi

Fa’atinoga 3

Talanoaga 1. Gälulue i väega 2. Tusi fesili tai 5 i pepa e 4: Pepa 1, Pepa 2, Pepa 3 & Pepa 4.

Pepa 1 Fesili parakalafa 1 1. O le ä le taimi tonu e iai va⁄iga o fa⁄matalaina i le ⁄utü? 2. O Sulu ma Fa⁄vale a. O ai ia tagata? e. O le ä so lä ¤se¤sega? 3. O gäfea tonu o le maota lea e së¤i ifo ai Fa⁄vale? 4. O le fa⁄fipuga “Tau sasau mai le läuga” O le ä se itü o fa⁄faigatä ai ia Fa⁄vale ona tafitino lana matäfipu? 5. O le ä le feso›taiga o le feosofa‹ o Fa⁄vale ma le feiloa‹ atu ia Sulu?

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

15

ÄUTALAGA 2

Pepa 2 Fesili parakalafa 2 6. “Maliu mai i lou ava lea.” O le ä olo› fa⁄tatau i ai lea lafoga? 7. O gäfea tonu lea e mana› Sulu ia nofo ai Fa⁄vale? 8. O ä ni lagona o Sulu o ätagia i le parakalafa e äla ai ona tatope ona tatufi le siapo? 9. E mafai ona e täfia se itü lelei o Sulu? 10. O le ä se aga o fa⁄älia e Fa⁄vale tatou te iloa ai o ia o se tagata mäfaufau?

Pepa 3 Fesili parakalafa 3 11. O ai lea e tautala? 12. O ä uiga mäsani o se tagata su¤mea? 13. O le ä tonu lava olo› su¤? 14. A su¤ ‹etoga le tagata o le ä foi lona tafi i le fa⁄samoa? 15. O le ä le sesë o Poni?

Pepa 4 Fesili parakalafa 3 fa⁄äuau 16. E mafai ona e täfia mai tülafono pülea fa⁄sämoa ua soli e Poni? 17. O le ä le feso›ta‹ga o le sesë o Poni ma le talanoaga a Sulu ma Fa⁄vale? 18. fliseä na sä‹ ai le lo›matua i lana fänau? 19. O le ä tonu lava le mäfua⁄ga o le lavea atu ai o le toea‹na i le ›te a le lo›matua? 20. O le ä le talitonuga o Sulu i le mäfua⁄ga o le lë oso tatau o la lä fänau i fe⁄u.

Fa’atinoga 4

Fa⁄liliuga 1. Parakalafa 4 a. Gäluega tusitusi le vasega ¡toa e. Toe tusi e oe le parakalafa 4 o le flutü i le Gagana o Aso ‚ma ia lë suia ai le uiga o le parakalafa ¡toa. 2. Feliua‹ga o le Gagana: Liliu i le Gagana o Aso fima. a. Maliu mai i lou ava lea. e. O le ä le mea ole¡ fa⁄tamavale ai i fafo i le paepae oe le tausi. i. “Fetalai mai!” o. “Maleifua mai lau afioga.” u. “flve le ⁄pa ua laulelei le tausi.”

16

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 2

Fa’atinoga 5

Iloiloga Kalama

—

Talanoa i väega o le gagana e iai upu i fuaifipu

Ua susua

le

talanoaga a le

upu veäpe muänauna fa⁄ilo taimi

nauna fa⁄sino nauna

to⁄lua

muänauna

lea

nauna fa⁄sino tuä›i

Tusi i le ⁄pi väega o le gagana o upu taitasi i fuaiupu nei 1. ·ka! ›ka a o lenei foi toea‹na. 2. Se ua lava lea a lailoa. 3. Na së¤i ifo le faletua i taläluma. 4. Na› si ofi alofa lava. Talanoa i uiga o fa⁄fipuga nei o täfia i le ⁄utü. 1. Maliu mai i lou ava lea. 2. O le ä le mea ole¡ fa⁄tamavale mai ai i ‹nä. 3. O nai mea sa tatao i töfaga. 4. Sagasaga‹ ane e toso le ‹li. 5. Te‹ välevale le tama. 6. Savali fa⁄lëtönuga i taläluma. 7. Ua liliu agi a le matagi. ‚pu uiga fa⁄feagai Talanoa i fa⁄feagai o fipu. 1. mälülü 2. moe fa⁄sopolä 3. tatufi 4. nofo i luga 5. taläluma 6. öge 7. tafitino 8. talileleia 9. tatala. 10. taulia. 11. tuäfalë 12. Maliu mai 13. goga 14. tufifau GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

17

ÄUTALAGA 2

Fausaga o fipu mai upu Fa⁄vae Tusi nisi fipu e maua mai fipu fa⁄vae ua tüsia. 1. moe 2. mata 3. fänau 4. välea 5. öge Liliu Fuaifipu i Pelulale talafeagai. 1. O le ä le mea ua fa⁄tamavale mai ai i fafo ›e le tausi? 2. E vave lata sävali na ta afe mai ai. 3. moe, moe, moe ⁄e le nofo i luga se‹ fai se lotu. 4. Ma te fia ö ma si afi toea‹na i le fa⁄lua o pasi.

Fa’atinoga 6

Fa⁄tinoga Tautalaga Pufipufi — A›a‹ga 1. O ›e o Sulu. Fai sau a›a‹ga o lau tama e tusa o lana äga na sesë a o lua talanoa ma le tausi o Faavale. 2. Fa⁄pea o ›e sa mätauina le ›te a le lo›matua o Sulu i le taeao. O ä ni föliga ma ni äga a le lo›matua sa sili ona e fiafia e mätau? 3. Fa⁄feso›ta‹ga o manatu i le flutü ma lë Si›si›maga. O le ä se feso›taiga o le ta‹namu mäsaesae ma le tülaga o le ¡iga o le lo›matua o Sulu? 4. Fa⁄pefea ona fa⁄feso›ta‹ le lë tö⁄ga o le toea‹na e fai ni lotu taeao ma le öge mäfaufauga e pei ona täfia? 5. O ›e o Fa⁄vale. Fa⁄upu mai lau toma⁄ga na fai iä Sulu 6. Fa⁄ta‹ta‹ le së¤i o le tina o Fa⁄vale ma si ona leo tau lë lagona i le fetaia‹ga i le taeao a tinä ua täfia i le ⁄utü. 7. Tusi ma fa⁄fipu e ›e i au lava fipu le talanoaga a lo›mätutua e to⁄lua mai le ulua‹ taimi se‹a fa⁄mävae. 8. Fa⁄aogä fa⁄fipuga ua täfia e fa⁄ata ai le feiloa‹ga a Sulu ma Fa⁄vale. 9. Tusi mai ni fa⁄ta‹ta‹ga o le fa⁄aogäga o fa⁄fipuga ua täfia i luga i feso›ta‹ga faigofie i totonu o ¡iga.

18

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 2

Fa’atinoga 7

Äganufi Ma Äga‹fanua 1. a. Fa⁄fipuga o se Töma⁄ga Fa⁄pea o ›e o Fa⁄vale o le ä se faiä na ala ai ona e äfea le maota o Sulu ma lona ali‹ e. O ä ni täua o le fa⁄sämoa e ätagia mai i le töma⁄ga? 2. a. Fa⁄tino Aganufi Faigöfie nei. 䊑 䊑 䊑 䊑 䊑

Mana› i se mea mai se isi Talia se mea mai se isi Savali i le va o nisi fluina i se fe⁄u i se isi ¡iga. Tautala i se tagata faapitoa (matai, faife⁄u, mf)

e. O le ä se feso›t‹ga o nei fa⁄tinoga ma le fa⁄fipuga o tama a tagata e fafaga i fipu ma tala?

Fa’atinoga 8

Gäsesega Ma Lufilufiga 1. “ A mapeva nafa o le ⁄utautua, e ⁄i i le ala le matai.” O ä mafua⁄ga e feso›ta‹ ai lea manatu ma le ¡iga o Sulu e pei ona sä‹ ai i le tuai fai o se mea⁄i? f.t. a. E ala ona tuai fai se mea⁄i ›na o le leai o se meamata ma o le ala momoe fifimi lea o tama. Olo› va⁄va⁄i po o ai e alu e ⁄umai ni meamata. e. Leaga le fa⁄tonuga a le matai. E le› faia lona tiute fa⁄matai i ¡iga. i. Väivai le ä›a‹ga a mätua o le ala lë lelei lea o tamaiti i o latou nafa mäsani. 2. “E so› fima lava i ai tamaiti le gutu välea.” E gutu välea i le ä? ft. folafolaga o taumafa a. Faiga o fe⁄u e. Lë iloa tautatala fa⁄aloalo m.f. 3. “A fa⁄tamala loa tatou tinä e ä›ä‹, tupu loa ma le fa⁄lavelave i ä tätou fänau.” 䊑

O le ä le feso›ta‹ga o le manatu lea ma le ⁄utü, “ O tama a tagata e fafaga i fipu ma tala.”

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

19

A¯utalaga 3:

O LO‚ §IGA flUTÜ ÄLÄFUA MA FAflNAUNAUGA IA flUSIA

Äläfua

Fa⁄naunauga ia ⁄usia

GAGANA

Gagana Tautala, Gagana Tusitusi, Gagana Fa⁄tino Ia malamalama tamaiti i le ¤se¤sega o ia itü¡iga e tolu, ma le fa⁄aogaga, aemaise le taimi o feiloa‹ga ma talanoaga.

A·INA O GAGANA

Ia iloa e tamaiti igoa o meatotino a le ¡iga, i le Gagana o Aso Uma ma Fa⁄aloalo. Ft. naifi — ›¤, maota, laoa ma fanua. Ia iloa foi folafola ni fa⁄aloaloga i totonu o le ¡iga, fale o le faife⁄u ma le nufi.

FAflMAUMAUGA MA FETUFÄÅGA

Ia mafai e le tamaitiiti ona tusi ma fa⁄matala le lä⁄u o lona ¡iga, ¡iga o le tamä ma le tinä. Fa⁄mau feso›ta‹ga o tagata taito⁄tasi ma nafa taulima. Fa⁄mau le fa⁄sologa o fuafuaga fa⁄tino i totonu o lona ¡iga. Fetufaa‹ i ¤se¤sega ma mea e tutusa ai.

FESO·TAÅGA

Ia mafai e tamaiti ona tusi ni tusi alofa, fa⁄noi, talosaga, faitio m.f. Ia iloa tusi se fe⁄u fa⁄uaealesi, tatalo, ma iloa tali se telefoni. Iloa tusi ni tusi vala⁄ulia.

AGANU‚ MA AGAIFANUA

Ia iloa fa⁄tülima. Iloa gasesega ma lufilufiga. faiga o fe⁄u i totonu ma fafo ma le faitauga o taumafa Ia malamalama i aga‹fanua o lona nufi ma le gagana

FAflFIAFIAGA MA TAflLOGA

Ia mafai ona fai mategätupua /palo tu‹tu‹fimeto, säsä, tolotolouga, mäfilufilu, tulituli£, siva Sämoa, (mf) £gäve⁄.

20

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 3

O Lofi Aiga O lofi fa⁄sinomaga lofi mitamitaga O lofi ¡iga lofi maluäpapa Lofi mapusaga o mätua lava Ou te inu i le suamalie o fa⁄manuiaga Tautua fiafia e lë mälölö Le ¡iga i ola fälölö fli ua mä›na, inu ua malie O lofi taui o fa⁄manuiaga suamalie Meatotino ne‹ fäoa O lofi tiute ia iloa Va⁄, fale, ia malu ¡iga O le malosi olo› i ofi lima A afu le soifua, mavae atu mätua Tufifa⁄solo le tofi mai anamua Leätiogie ma ona fa⁄manuiaga Äfua ai le tautua fa⁄malie agaga Le va fealoa‹ ia tausia nei O le fa⁄iloga o le a›a›ina lelei Tuafäfine ma tuagane ⁄ua nei mäsei Mätua ma fänau, matai ma le ¡iga lofi sei.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

21

ÄUTALAGA 3

Fa’atinoga 1

Galuega §mata 1. Talanoaga i le vasega a. O le ä le ¡iga? e. O ai e aofia ai? i. O fipu fa⁄peretania e lua, family ma le home ae tasi le fipu Sämoa o le “¡iga” O le ä le ¤se¤sega? o. E fia ¡iga ua e iloa? 2. Talanoa ma lau päga i fesili nei: a. O ai ë i lou ¡iga? e. E te fiafia i lou ¡iga? i. E to⁄fia tagata o lou ¡iga? o. O ä fale e nonofo ai lou ¡iga? u. O ä au fe⁄u e fai i lou ¡iga? f. E te fia alu ¤se ma lou ¡iga? g. O ai e faia fa⁄tonuga i le ¡iga? l. O ai le matai o lou ¡iga? m. O ä fäiä a tagata o lo outou ¡iga ma le matai?

22

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 3

Fa’atinoga 2

Faitaugälaulu Fuaifipu 1 1. O le ä le mitamitaga o le fatusolo? 2. fliseä e mitamita ai le fatusolo i lona fa⁄sinomaga? 3. O le ä le fa⁄sinomaga o le fatusolo? 4. O ai le mapusaga o le fatusolo? 5. O le ä le vai suamalie, o täfia i le laina 4 fuaifipu 1? Fuaifipu 2 6. O le ä le aogä o le tautua fiafia? 7. O le ä le taui o le tautua fiafia ? 8. Laina 1 — O le ä se isi ona f⁄uigaga? 9. Laina 3:

a. O le ä le feso›ta‹ga o lea laina ma le ¡iga? e. O le ä se a⁄fiaga o le ¡iga i lona uiga fa⁄feagai?

Fuaifipu 3 10. O ä tiute o le tautua o täfia i le fuaifipu tolu. 11. O le ä le feso›ta‹ga o le laina 3 ma le 4? Fuaifipu 4 12. O le ä le tofi tufifa⁄solo o täfia i le ⁄utü i le fuaifipu 4? 13. Afu le soifua, o le ä le uiga? 14. Na mäfua i se ä fa⁄manuiaga o Leätiogie? Fuaiupu 5 15. O ä vätapuia o täfia i le fuaifipu 5? 16. O ä vätapuia o tuafäfine ma tuagane?

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

23

ÄUTALAGA 3

Fa’atinoga 3

Fa⁄lautelega 䊑

Mulimuli le talanoaga i le fa⁄sologa o le faitaugälaulu.

䊑

Fesili mo le talanoaga:

1 ‘maluäpapa’ a. Sei fa⁄matala mai le uiga o le maluäpapa e. O le ä lea itü¡iga o malu? i. O ä nisi uiga o le upu malu? 2. Fuaifipu 4: Laina 1 & 2 a. E fa⁄pefea ona tufifa⁄solo le tofi o le ¡iga? e. Afu le soifua mavae atu mätua i. (3 & 4) O le ä le auala na tufi atu ai e le tamä o Leätiogie le tofi iä te ia o. Fa⁄matala le Talatufi iä Fe¤pö. 3. Fuaifipu 5 a. flumai ni tüläfono pülea i le va fealoa‹ o mätua ma fänau e. Tüläfono a le Atua — Ia e ava i lou tamä ma lou tinä ina ia fa⁄levaleva ai ou aso i le nufi ole¡ foai‹na atu e Ioeva lou Atua iä te ›e.

Fa’atinoga 4

Gagana Fa⁄liliu upu o vase lalo i fuaifipu o mulimuli mai i le gagana fa⁄feagai: 1. Ou te inu i le suamalie o fa⁄manuiaga 2. fli ua mä›na, inu ua malie 3. Tuafäfine ma Tuagane ⁄ua ne‹ mäsei 4. O lou taui o fa⁄manuiaga suamalie 5. Äfua ai le tautua fa⁄malie agaga Liliu i le gagana fa⁄aloalo fipu nei

24

1. fale

5. inu

2. va⁄

6. ⁄i

3. lima

7. fänau

4. iloa

8. mätua

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 3

Tusi mai ni fipu uiga tutusa o fipu o vase lalo 1. O lofi ¡iga lofi maluäpapa 2. Tautua fiafia e le mälölö 3. A äfu le soifua mavae atu mätua. 4. O lofi tiute ia iloa 5. Äfua mai le tautua lelei. Liliu fuaifipu nei i le numera tele ona toe liliu lea i le numera tuale 1. O lofi ¡iga lofi mitamitaga 2. Ou te inu i le sumalie o fa⁄manuiaga 3. O lofi tiute ia iloa. 4. O le mälosi o le ¡iga ›lo› i lofi lima 5. O lofi taui o fa⁄manuiaga suamalie 6. O lofi fa⁄sinomaga. Fa⁄aogä fipu o i lalo i uiga ¤se¤se. 1. taui 2. malie 3. mätua 4. ¡iga 5. ola Fa⁄tulaga mai väega o le gagana i le fuaifipu o i lalo. O lofi ¡iga lofi maluäpapa Talanoaga Taito⁄lua Faipäga tamaiti ona gälulue lea e tusi fesili e ta‹ta‹ ai la la talanoaga e fa⁄tusatusa ai o lä ¡iga — Fesili le isi i le ¡iga o le isi. Fesili fa⁄ta‹ta‹ 1. O soifua uma ou mätua? 2. E faigaluega ou mätua? 3. O le ä le itü¡iga fale e te nofo ai? 4. E to⁄fia ou uso, ma ou tuagane? 5. O soifua mätua o ou mätua?

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

25

ÄUTALAGA 3

Liliu i lona uiga fa⁄feagai talafeagai 6. E iai la mätou fa⁄toaga. 7. E tele a matou pua⁄ ma moa 8. E ola lo mätou fale›loa. 9. E mau le faiva o lofi tamä. 10. Ou te tö⁄ga i le lotu 11. Mätou te ¡iga lelei.

Fa’atinoga 5

Tusitusiga 1. Tusi sau tala, O le ¡iga o lafi uö. 2. Tusi sau tala, O lofi ¡iga. 3. Tusi mai se a›ä‹ga na a›a‹ ai ›e e lou tamä ma lau tali i ai. 4. Tusi mai se tatalo o mea⁄i a lö outou ¡iga.

Fa’atinoga 6

Fa⁄tinoga 1. Tofi se tamaitiiti e fai ma tamä, ma se isi e fai ma atali‹ ona fa⁄tino lea o le a›a‹ga. 2. Ia fa⁄pea foi i le tinä ma le tama teine. 3. Fa⁄tino le tala ia Leätiogie ma lona tamä o Fe¤pö ma le fa⁄manuiaga.

26

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 3

Fa’atinoga 7

Fa⁄lautelega Usu le pese ·nosa‹ ona pau lava o le olaga e fefiloi o mea lelei ma mea leaga. Suamalie le manuia pe¡ mavae o puapuagä o le olaga. Tusigä ata ma fa⁄fanua a. Tusi le fa⁄fanua o lo outou nufi. Fa⁄iloa i totonu o le fa⁄fanua: itülagi, alatele, falesä, faleä›ga, vaitä¤le, falekomiti, lo outou ¡iga, fale›loa, fanuatanu, vaitafe, sami, alagälue, fale o le faife⁄u. e. Fa⁄pea na lua fetaui ma le toea‹na i le fale›loa, ae fia alu i le fale o le faife⁄u. Tusi lau fa⁄sinoga o le toea‹na, na alu ai e su¤ le fale o le faife⁄u. i. Tusi ata o fale o lo outou ¡iga, fa⁄solo i tua. Fa⁄matala mai ⁄nofale o fale ta‹tasi.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

27

A¯utalaga 4:

flUALA O FAflSALALAUGA: NUSIPEPA flUTÜ ÄLÄFUA MA FAflNAUNAUGA IA flUSIA

Äläfua

Fa⁄naunauga ia ⁄usia

GAGANA

Ia mafai e tamaiti ona iloa feliua‹ le gagana i le toe fa⁄upu lea o fuaiupu ia tutusa ma le ⁄utü. Ia mälamalama ma fa⁄ogä le Gagana o Aso Uma, Gagana Fa⁄aloalo i tusitusiga ma festo›ta‹ga

A·INA O GAGANA

Ia mafai e tamaiti ona fa⁄aogä auala talafeagai e fa⁄leleia ai la lätou tautala i tülaga ¤se¤se ft. fa⁄ta‹ta‹ ona fai ni fesili ma fa⁄talanoa tagata mo lïpoti o ni talafou. Ia mafai ona ›to›to manatu fa⁄alia i le fausia o se talafou.

FESO·TA‘IGA

Ia mafai ona: 䊑 mälamalama i väega o le nusipepa ma o lätou aogä 䊑 mälamalama i le fa⁄gaoioiga o galuega o le lolomiga o se nusipepa 䊑 ⁄u‹li‹li mai matäfipu o ni feso›ta‹ga i luga o nusipepa 䊑 iloilo tusitusiga i nusipepa ma fa⁄ali manatu i le ⁄utü, gagana o fa⁄aogäina, metotia o fa⁄aogäina ma lo lätou talafeagai ma le ⁄utü ma le ⁄ufaitau 䊑 iloilo ma fa⁄eseese feso›ta‹ga i tusitusiga fa⁄pisinisi ma tusitusiga ma e mäsani: ft. fa⁄aogäina o le gagana, fa⁄vasegaga, ⁄utü, kalama 䊑 fai ni fa⁄salalauga faigöfie i nusipepa, ma ia faatauaina le va fealoä‹ ma le ⁄ufaitau i le gagana o fa⁄aogäina, le faava⁄ ma le fa⁄vasegaga o le fa⁄salalauga.

FAflMAUMAUGA MA FETUFAÄ‘IGA

Ia mafai ona: 䊑 faitau ni talafou tusitusia i nusipepa ma ia fa⁄ta⁄tia mai le faavasegaga o ia itü¡iga tala. 䊑 fa⁄tino tusitusiga ¤se¤se olo› maua i se nusipepa

28

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 4

Fa’atinoga 1

Gäluega flmata 1. Gälulue i väega: a. Lisi mai väega e mäsani ona e va⁄i i ai i so o se nusipepa. e. Tusi mai tagata e a⁄fia i le faiga o le nusipepa ma a latou gäluega. i. O fea le väega o le nusipepa e sili ona e fiafia e faitau? Aiseä? o. Lisi mai nusipepa uma a Sämoa. u. Tusi mai ni aogä o le nusipepa. 2. Talanoa ma le vasega i auala o fa⁄salalauga olo› fa⁄aogä i nei ona po a. O ä nei auala? e. O le ä le ¤se¤sega o nei auala? i. O lë fea auala e mäsani ›na e fa⁄aogäina?

Fa’atinoga 2

Faitau (Ia iai ni nusipepa mo le vasega) 1. Gälulue ta‹to⁄tasi Faitau lë leoa le nusipepa mo le 20 minute. Ia manatua e aogä le faitau lë leoa pe ¡: 䊑 fai le faia›ga ma fa⁄ta‹ta‹ga 䊑 sa›loto le vasega mai ni väväö e ono ave ese ai o latou mafaufau mai le faitauga o le nusipepa auä e täua tele le faitau nusipepa ma ia fai fai so›. 䊑 fa⁄avanoa le 5-10 minute i le fa⁄iuga e talanoa ai i päga/väega/vasega :

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

29

ÄUTALAGA 4

2. Gälulue i päga po o väega. Talanoa i fesili nei: a. O le ä le tusitusiga na sili ona e fiafia i ai? e. O le ä le tusitusiga na sili ona fa⁄osofia ai ou lagona ina ua e faitau i ai? i. O lë fea le manatu e te matuä ioeina pe te¤na? o. Lisi mai väega tetele o le nusipepa, o fea e iai, aogä o väega ta‹tasi u. Lipoti i le vasega

30

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 4

3. Gälulue i päga e fa⁄aogä ai fesili nei. Fesili le isi ae tali le tasi ona felafoa‹ lea: a. O ä tala o le itulau 1? e. O le ä le au‹li‹liga ma se fa⁄vasegaga o se: 䊑 tala fou o vaifanua? 䊑 tala fou tau i le atunufi? 䊑 tala fou o le lalolagi? i. O le ä le ⁄uga o se tusi e tasi i le fa⁄tonu? o. O le ä se tala ⁄utü se tasi i ta⁄loga? u. O le ä le ⁄uga o se fa⁄salalauga fa⁄pisinisi? Fa⁄tumu pusa o i lalo e fa⁄ali ai a lua tali

Tala

Autu

Fa⁄vasegaga

Tala fou i vaifanua Tala fou tau i le atunuu. Talafou o le lalolagi Tusi i le fa⁄tonu Tala i ta⁄loga Fa⁄salalauga Fa⁄pisinisi

f. Tofu le päga ma fesili ta‹lua e fesili i le isi e uiga i tala sa faitau ai. Talanoa le faiäoga ma le vasega ¡toa i tali o fesili. 4. Galulue ta‹to⁄lua: a. Filifili ni tala se 3 e gälulue ai ona faitau lea o fuaifipu muamua. e. Lisi mai au‹li‹liga o fesili olo› i lalo mai tala ta‹tasi. 䊑 O ai…. 䊑 O le ä… 䊑 O anafea… 䊑 Aiseä…. 䊑 O fea….. i. Fa⁄fefiloi fa⁄tasi auili‹liga o fesili o. Tusi ulutala o tala e tolu. u. Fa⁄vasega au‹li‹liga o fesili i lalo o ulutala sa›. f. Filifili se tala se tasi e toe fa⁄matala e aunoa ma le tilotilo i le pepa.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

31

ÄUTALAGA 4

Fa’atinoga 3

Faatinoga 1. flve le vasega e fa⁄matamata i le faiga o le nusipepa. Fa⁄logologo le vasega ae fa⁄matala ma fa⁄sinosino e se tagata fai nusipepa le gäluega. Fesili pe ¡ iai ni itü e fia malamalama ai. 2. Vala⁄ulia se tagata iloga o se nusipepa e fai sana fa⁄matalaga i le vasega e uiga i le faiga o le nusipepa. Fesili i ni väega e fia mälamalama ai.

Fa’atinoga 4

Talanoaga Ma Tusitusiga 1. Gälulue i ni väega se 4. Talanoa i le faiga o le nusipepa ona fa⁄matala au‹li‹li mai lea. Fesuia‹ tusitusiga a väega ona fa⁄ali manatu lea i ai. 2. Gälulue i väega e 3 Fa⁄matala au‹li‹li mai gäluega a i latou nei o le nusipepa: 䊑 tusitala 䊑 fa⁄tonu 䊑 tusiata 3. Gälulue ta‹to⁄lima Filifili mai ni ata se 3 mai laupepa ¤se¤se o le nusipepa ona tusi lea o se tala e feso›tai ai ia ata e 3. § mäe⁄ ave i se isi väega latou te faitauina ma aumai ai ni fautuaga mo la tou galuega. 4. Galulue i väega e 5 Filifili se tala mai le nusipepa. Toe faitau i ai ia malamalama i le ⁄uga o le tusitusiga. Toe tusi mai le tala i ni au lava upu ae ia tumau le agaga tonu o le tusitusiga. Fa⁄lau i le vasega le tala na filifili mai le nusipepa. Fa⁄lau mulimuli la tou lava tusitusiga. Fesili: O tümau le ⁄uga o le tusitusiga? 5. Filifili se vaega o le potopotoga (assembly) a le aoga i le taeao e tusi i ai sau tala ft. o se mälö fa⁄aloalogia; o folafolaga; lipoti o ta⁄loga mf. Manatua väega nei: O ai, o le ä, o anafea, o fea, aiseä, e fa⁄pefea. Tusi se ulutala fa⁄tösina mo lau tala. 6. Faitau le väega o fa⁄salalau mai ai ni avanoa faigäluega. Filifili se gäluega se tasi e te fiafia i ai. Tusi sau tusi talosaga mo lea gäluega. 7. Tusi se solo e fa⁄ali ai ou manatu ma lagona i se mea na tupu olo› lipotia mai le nusipepa. Ave i sau uö po o se isi o le vasega e faitau ai. 8. Filifili le tala ⁄utü o le nusipepa. Faitau ona tusi lea o se uaealesi e 25 upu pe itiiti foi e ⁄ve i sau uö i Niu Sila e täaofa‹ ai manatu ⁄utü o le tala.

32

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 4

9. Tautalaga mo se 2 minute a. Ao mai ni ulutala mai väega eseese o le nusipepa. ft. Tusi i le faatonu; Tala o le Tau; Tala fou; Avanoa faigäluega; O mea e fia fa⁄tau atu… e. Ia lava ni ulutala, ia tofu le tamaitiiti ma le ulutala. i. Tufifa⁄tasi i se atigipusa po o se tagapepa. o. Tufa ia tofu väega ta‹to⁄fä ma le tagapepa o iai ulutala. u. Se‹ e le tamaitiiti lana ulutala ma tautala äga‹ i ai. f. Ia maua tomai nei i faamatalaga: 䊑 Fa⁄vasegaga o le tala ia talafeagai ma le ⁄utü ft. ia mulimuli le fa⁄matalaga o le tala i ona tülaga mäsani, po o se talafou, fa⁄salalauga fa⁄pisinisi, mf 䊑 ia talafeagai ma sa› le gagana 䊑 ia logomälie, manino, ma›ti le tautala

Fa’atinoga 5

Fa⁄tinoga 1. Säuni se nusipepa a le vasega. Gälulue i vaega e 6 O väega nei ole¡ mafuli i ai 䊑 tala fou i vaifanua 䊑 tala fou tau i le atunuu 䊑 tala fou o le lalolagi 䊑 tusi i le fa⁄tonu 䊑 tala i ta⁄loga 䊑 fa⁄salalauga fa⁄pisinisi Ia tofu le väega ma ni tusitusiga mai väega ta‹tasi nei ole¡ aoina e fa⁄maopoopo e fai ai le nusipepa a le vasega.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

33

ÄUTALAGA 4

Fa’atinoga 6

Su¤su¤ga 1. Galuega ta‹to⁄tasi Tusi se lipoti o le äsiasiga i le ofisa o le nusipepa Ia manino sitepu po o le fa⁄sologa o le faiga o le nusipepa a o ai foi tagata e fa⁄taunuuina lea väega ma lea väega. 2. Talanoa i lou faiaoga po o le pule foi o la tou ä›ga i le fa⁄foega o le ä›ga: 䊑

O fea e aumai ai tupe e fa⁄gaoioi ai?

䊑

O ai e saunia matäfipu e a›a› ai tamaiti?

䊑

O ä galuega patino i le uluä›ga?

䊑

O ä galuega ma tiute o faiä›ga?

䊑

O ai e faia tonu mo le lelei o le a›ga?

䊑

O ai e saunia mea e fa⁄aogä e fai ai ä›ga?

3. Tusi sau lipoti i le fa⁄gaoioiga o le ä›ga.

34

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

A¯utalaga 5:

O LE FONO flUTÜ ÄLÄFUA MA FAflNAUNAUGA IA flUSIA

Äläfua

Fa⁄naunauga ia ⁄usia

GAGANA

Ia iloa e tamaiti: Tautatala i le gagana fa⁄fono. Tusi manatu. Tusi ni fa⁄salalauga mo le fono Tusi ni Tusi Fa⁄noi i le fono.

A·INA O GAGANA

Ia iloa ma mafai e tamaiti ona: Fa⁄uiga upu olo› a⁄fia i le Fono Fa⁄aogä gagana ¤se¤se. ft. fa⁄äloälo aso üma, fa⁄feagai, fa⁄failäuga, Fa⁄liliu ma feliua‹ le gagana

FAflMAUMAUGA MA FETUFAÄÅGA

A›a› tamaiti i le fa⁄maumauga o minute o le fono.

FESO·TAÅGA

Ia iloa: Le itüa‹ga gagana e fa⁄aogä e feso›ta‹ ai ma isi tagata Ona tusi ma fa⁄mau le fa⁄sologa o matäupu o le fono.

AGANU‚ MA AGAIFANUA

Ia mälamalama tamaiti i aga ma gagana fa⁄äogä (Va fealoa‹) Ia tautatala i le fa⁄aloalo ma le migao.

FAflFIAFIAGA MA TAflLOGA

A›a› tamaiti ia iloa tatala ma tapuni le fono i se faafiafiaga ft. soa e sa⁄sa⁄ ai

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

35

ÄUTALAGA 5

O LE FONO 1. Lë Ekälësia ua gäsolo 2. I Mälua i le fono 3. Ita e, ua le mau nofo 4. Fealua‹ solo 5. Saili se tasi e tutusa loto 6. Le vaveao, le tafa o ata 7. Ita e, ua moe i loimata 8. Pe¡ fa⁄solo ua pei o se ata 9. Ou foliga i lofi agaga 10. Leai se mea ou te mafaia 11. Ua sili ona oo mai le ‹figa 12. Lenei sala e matafitia 13. Po o le oti ou te talia

Fa’atinoga 1

Galuega §mata 1. Lagi le Pese: Lë Ekalesia 2. Galuega i Vaega Talanoa i le: 䊑 flutü, o le Pese 䊑 Fono na e ⁄uai pe na e fa⁄logo i ai 䊑 Mea e tutusa ma ¤se¤se ai fono (Fono a le vasega/Autalavou mf) 䊑 Lïpoti mai vaega 3. Galulue Ta‹to⁄lua 䊑 Fa⁄vasega mea e tutusa ai fono 䊑 Fa⁄vasega ¤se¤sega o fono. 䊑 Fa⁄aogä le fa⁄fanua o le Pasefika e fa⁄sino ai Sämoa ma Niu Sila. 4. Fa⁄sino le äläva⁄ o femalagä‹ga mai i

Aukilani, Toga ma Apia

5. Fa⁄aoga le fa⁄fanua o Sämoa e fa⁄sino ai Mälua ma lo tou lava nufi. 6. Faitau le ⁄utü “O le Fono”

36

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 5

Fa’atinoga 2

Faitau O LE FONO Ta‹ta‹fono: Fa⁄fetai ua mafai ona fa⁄tasi mai lo ›utou mamalu i lenei aso mo le fa⁄taunuuina o la tatou fono. E iai le fa⁄moemoe ole¡ mafai ona tatou soälaupuleina ni matäupu täua i lenei fono ma ¤ mana›mia tele ni finagalo fa⁄alia ina ia maua so tatou mäliliega i mataupu ole¡ talanoaina aua fai mai le tasi muägagana “O le tele o sulu e maua ai figota”. Ia manuia lo tatou alo atu i la tatou faigä filifiliga, ae ou te täpä le susuga i le failautusi na te fofogaina a tatou ifigäfono i la tatou fonotaga talu ai. Failautusi: Ou te fa⁄fetai i lau susuga a le Taitaifono mo le avanoa. Fa⁄fofoga maia i a tatou Ifigäfono.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

37

ÄUTALAGA 5

Na faia la tatou fono i le Aso 6 Mati 1999 i le itula e 10.40 i le taeao. Ta‹ta‹fono Failautusi O ë na auai

— — —

Faanoi Lë fluai

— —

Toma Sina Simi, Lua, Tali, Foe, Ene, Moe, Liua, Fasi, Pita, Ane, Ana. Mafi, Pati, Samoa, Alofa, Lina Lei, Lagi, Tagi, Muaau, Lanu

O matäupu na lagaina: O le faamalosia lea o la tatou vasega e galulue faatasi i le fa⁄mamäina o lo tatou potu. Na f⁄⁄solo ai lava le tölaulauina e le failautusi o ifigäfono seia o› ina maea. Ta‹ta‹fono: Ua outou fa⁄fofoga i a tatou ifigäfono. Pe iai se mea e fia faasa› pe fia fesili ai i a tatou fa⁄maumauga. Afai e leai, ia fa⁄tü mai se lafo e päsia ai ä tatou ifigäfono. Foe: ·u te fa⁄tuina atu le lafo e tatau ona päsia ä tätou ifigäfono. Ta‹ta‹fono: Ua fa⁄tü mai e Foe le lafo ina ia päsia ä tätou ifigäfono. Pe iai se isi e fa⁄luaina le lafo?

38

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 5

Liua: ·u te fa⁄luaina le lafo. Ta‹ta‹fono: Ua fa⁄luaina le lafo. O ë lagolagoina le lafo ia saunoa mai i le Ioe. Aufono: Ioe Ta‹ta‹fono: Ua päsia le lafo. Ou te fesili atu i lo outou mamalu pe iai se finagalo e toe lägä i ä tatou ifigäfono pe leai. Moe: Lau susuga i le ta‹ta‹fono, fa⁄fetai mo le avanoa ae ua ou tüla‹ atu ona e mätau atu e leai se isi e toe fia fesiligia ä tätou ifigäfono ae atonu ua mälamalama uma i ifigäfono ae ä pe ¡ tatou fa⁄solo i ni a tatou matäfipu fou. Ia manuia le fono. Ta‹ta‹fono: Fa⁄fetai i lau susuga Moe ae ou te tapä le susuga i le failautusi e fofogaina mai lä tatou matäupu muamua. Failautusi: Fa⁄fetai mo le avanoa. Matäupu muamua, · le malaga mai o le ä›ga a Aukilani e taunuu mai ma talimalo ai lä tatou ä›ga i le vaiaso a sau i le Aso Tofi. Ta‹ta‹fono: Fa⁄fetai i lau Susuga i le Failautusi ⁄e ›u te fa⁄mälamalama atili le matäfipu lea. Ua mä¤a le fono a le susuga i le Pule ma susuga i faiä›ga ma ua lafo mai ai i vasega uma e saunia ni fa⁄fiafiaga, o se fa⁄malositino mämä i le taeao, ae a tüua le ä›ga ma mae⁄ fa⁄fiafiaga, ona fai lea o se taumafataga mo mälö. Ua mä¤a la ona vaevaeina i vasega sauniuniga ia. O lä tatou vasega ua tufi i ai niu ma fila ma le malaga. Tali: Lau susuga i le ta‹ta‹fono, ou te fia mälamalama pe to⁄fia le aofa‹ o le malaga? Ta‹ta‹fono: Fa⁄fetai i lau susuga Tali. Ua paå ia te afi le vaega lea. E tolusefulu tama ma teine aoga ma faiä›ga e to⁄tolu ona tolusefulu tolu lea o le malaga. Peni: Fa⁄fetai i lau susuga i le ta‹ta‹fono mo lea faamälamalamaga, ae ou te fa⁄tüina atu le ta‹ 5 niu a ali‹ auä e sefululima tatou ae ta‹ 2 ula a tamaita‹ e to⁄sefulu fitu. Ta‹ta‹fono: Fa⁄fetai i lau susuga Peni mo le lafo fa⁄tü. Pe iai se isi e fa⁄luaina? Simi: Ou te fa⁄luaina le lafo. Ua manaia lenä. GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

39

ÄUTALAGA 5

Ta‹ta‹fono: Po ua finagalo ⁄utasi i ai i le lafo fa⁄tü. Afai o lea, saunoa mai i le Ioe. Na talanoaina isi mataupu ona fa⁄fima ai loa lea o le fono i le saunoaga fa⁄ifi a le ta‹ta‹fono. Ta‹ta‹fono: Ou te fa⁄fetai tele i lo outou mamalu mo le fefa⁄soaä‹ga o manatu ma lagona o la tatou vasega. Fa⁄mälö i le taulagalaga i mea lelei ⁄uä se gäsologa manuia o lo tatou iai i a›a›ga, a o le taimi lenei ›le¡ tolopo lä tatou fono se‹a aulia le aso 15 o le masina fou. Ia manuia lo tatou tä⁄pe atu i aiga. Tatou toe feiloa‹ i le aso ä taeao.

Fa’atinoga 3

Fa⁄sologa O Le Fono 1. Gälulue i Väega 䊑 Faitau le ⁄utü 䊑 Tofu le tagata ma le väega e faitau 䊑 Talanoa i le fa⁄sologa o le fono. Tusi se ata o le fa⁄sologa. Fa⁄taitaiga:

Fa⁄sologa

1. Feiloa‹ga

—

Tatala

2. Tolaulauga o minute

—

Failautusi

—

Ta‹ta‹fono

3. Fa⁄maninoga ma fesili mo le fa⁄mälamalamaga o minute

40

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 5

4. Fa⁄maninoga o minute 5. Tölaulau matäfipu o le fono 6. Fa⁄aliga o manatu

Fa⁄auau ai se‹a mäea. E mafai foi ona tusi se ata ft. Tatala le fono

Tapunia le Fono (⁄ufono)

Tolaulauga o minute (Failautusi)

Päsiaina o matäfipu

Fesili mo se fa⁄maoniga o minute (Ta‹ta‹fono)

Fa⁄maoniga o minute

GAGANA SÄMOA

Fa⁄aliga o manatu

Tolaulau matäfipu fou (Failautusi)

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

41

ÄUTALAGA 5

Fa’atinoga 4

Fa⁄tinoga A Väega 1. Filifili se ta‹ta‹fono ma se failautusi. 2. Tusi i se pepa matäfipu e talanoaina i se fono a le vasega. Ia le sili i le 3 matäfipu. 3. Fa⁄tino le fono a le vasega e talanoa ai matäfipu ua tusia. 4. Fa⁄maopoopo uma matäfipu o le fono i le faiä›ga ina ia toe fa⁄aogäina i sa tou fono e fai.

Fa’atinoga 5

Iloiloga 1. Talanoa atili i uiga o upu ia ma vaega o le Gagana olo› fa⁄aogäina ai i le flutü. soälaupuleina sulu täpä tölaulauina mäliliega päsia fa⁄mäumäuga fa⁄luaina lafo fa⁄fofoga fofogaina

42

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 5

2. Talanoa i fas‹upu fa⁄ifi ia ma fa⁄vasega po o ä väega o le Gagana e iai fipu e fa⁄ifi i ai: ..ina ..ga ..a ft. fa⁄aogäina, fa⁄mäumäuga, päsia, fofoga + ina, fa⁄mäumäu +ga 3. Talanoa ma fa⁄mälamalama le fasifipu fa⁄ifi o le ‘a’/ O a ni isi fipu e fa⁄ifi i le ‘a’? E iai se ¤se¤sega o le ‹na’ ma le ‘a’ i le fa⁄aogaga i le Gagana Sämoa? 4. O ä lä ¤se¤sega ia? Aumai ni isi upu e pei o fa⁄ta‹ta‹ga ia. O a väega o le gagana e iai fipu ia? 5. Talanoaga o ‘Veäpe galueaina ‘ma ‘Veäpe lë galuea‹na’. Veäpe galueai’na a. Na totöina e le tama le lä⁄u. e. Na sisiina e le leoleo le fu⁄. i. Na tapena e le teine o Sina le fale.

Veäpe lë galuea‹na u. Na ⁄uai uma le vasega i le fono. f. E fa⁄sala¤se lava Sina i saogatupe a le ä›ga. g. Na malepe le fono i le failautusi.

o. Gäluega ta‹to⁄tasi. Tusi ni fuaifipu ta‹ 5 e fa⁄aogä ai ni veape gälueä‹na ma veape lë galuea‹na.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

43

ÄUTALAGA 5

Fa’atinoga 6

Fa⁄lautelega 1. Gäluega i Väega ta‹to⁄fa pe sili atu fo‹. Talanoa i uiga ¤se¤se ma uiga lasi o fipu fa⁄vae ia. Ia tofu le väega ma le fipu e talanoa i ai. 䊑 lafo 䊑 mäe⁄ 䊑 mätau 䊑 sulu 䊑 täpä 2. Lïpoti mai Väega uma o le vasega 3. Gäluega a le Vasega ¡toa. Talanoa i upu ia na talanoaina i väega ina ia ¡toatoa uma uiga ¤se¤se ma uiga lasi o upu. O nisi ia väega e tatau ona maua. ft. a. Lafo — 䊑 O se manatu e momoli i luma o se fono 䊑 O se galuega e fa⁄mamä ai se väega o se fanua e totö ai talo ma ta⁄mü, (mf) 䊑 Togi o se upega pei o le tili i le sami po o se ›fe fägota.

44

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 5

䊑 䊑 䊑 䊑 䊑 䊑

O le ‹etoga e ave mo se tuläfale O le la⁄u e fa⁄aogä i le lalagaina o lau mf. Ta⁄tia mai le keke fa⁄ipoipo i le ¡iga nei Palasi fa⁄fuasei fluina mai/atu (tupe/tusi maf) läfoga, taulafoga, lafoia, moegälafo, lalafo.

Toe fa⁄upu manatu i nisi fa⁄fipuga ae tümau le uiga. 䊑 § sau le palemia e fai le ⁄va. 䊑 E fai la tatou fono i le taimi e maua uma ai tagata. 䊑 E mafai lava ona fai mai o outou manatu i soo se mataupu e fia fa⁄ali 䊑 Ua uma lava le fono e le tautala le teine o Sina ona ua ita tele i le ta‹ta‹fono. 䊑 E tatau ona malilie uma le ⁄ufono i se matäfipu ona fa⁄toa päsia lea. GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

45

ÄUTALAGA 5

Fa⁄liliu i le Gagana o Aso Uma fa⁄fipuga ia. 䊑 O le finagalo o lau susuga Liua lea e te saunoa ai, e foliga ua e to⁄täma‹ i lou le ⁄uai i le faaiuga na finagalo autasi i ai le to⁄tele o lo tatou vasega. 䊑 O le tala⁄ao mai o le laumua i Aukilani o lo latou fia maimoaina o tu ma aganufi a Sämoa ina ia latou silafia ai ä tatou foi aga. Faaliliu i le Gagana Sämoa Mr Chairman, I would like to move a motion that all the boys in our class bring knives and girls to bring brooms and baskets on our work day.

Fa’atinoga 7

Tusitusiga 1. Gäluega i Väega Tusiga o fa⁄salalauga o se fono 䊑 Ia tofu le vaega ma la latou fa⁄salalauga e tüsia i luga o se pepa lapo⁄. 䊑 faitau e se tagata o le väega la latou fa⁄salalauga. Ia manatua väega ia e aofia i le fa⁄salalauga. a. Nofoaga e fai ai e. Taimi e amata ai i. O ai e iai o. flutü o le fono 2. Tusiga o Tusi: Tusi ni tusi i ou mätua e tafi i ai fa⁄iuga o se fono ma tafi i ai ni saogämea a le vasega ma le aso e fa⁄maopopo ai mea olo› mana›mia.

46

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

A¯utalaga 6:

SÄÅLIÅLIGA: Fa⁄aogäina o gagana i luga o ala fa⁄salalau. SÄÅLIÅLIGA: Gagana fa⁄aogäina i luga o ala fa⁄salalau La⁄saga mo sä‹li‹liga E tatau ona:

Gäluega e fa⁄tino

Fa⁄ta⁄tia se ata mo le faiga o le sä‹li‹liga

1. Filifilia se ⁄utü i lalo o le matäfipu: Fa⁄aogäina o le Gagana Samoa / Gagana Peretania i luga o ala f⁄asalalau: leitiö / Televise Samoa / Nusipepa (e ese mai le Sävali). 2. Tusia ni fesili e lë sili atu i le tolu, e ta‹ta‹ina ai le sä‹li‹liga. E tämau i fesili nei le umi, loloto ma le lautele e o› i ai le sailiiliga. 3. Filifili pe fa⁄pëfea ona maua ni fa⁄matalaga ma ni mau e tali ai fesili olo› fa⁄ta‹mua ai le sä‹li‹liga, ft. mau tufisa›, mau tusitusia, mau olo› va⁄ia mf. 4. Filifili ma täpena auala ole¡ fa⁄aogäina e aoao mai ai mau eseese. ft. fa⁄ta⁄tia fesili mo se fa⁄talanoaga; sauni pepa e fa⁄mäumau ai ni tülaga va⁄ia, mf. 5. Va⁄i po o talafeagai auala o sä‹li‹lia ai fa⁄matalaga ma fesili ta‹mua. 6. Fa⁄polokalame taimi ma sini e ao ona ausia i le fa⁄tinoga o le sa‹li‹liga.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

47

ÄUTALAGA 6

48

La⁄saga mo sä‹li‹liga E tatau ona:

Gäluega e fa⁄tino

aoao, fa⁄maumau fa⁄matalaga e fa⁄aogä ai auala ua saunia.

1. Fa⁄aogä auala ua saunia mo le aoina ma le fa⁄mauina o fa⁄matalaga.

fetufina‹, felafolafoa‹, fefulisa‹ ma fa⁄vasega fa⁄matalaga ma mau i auala masani o su¤su¤ga; ia fa⁄mausalï fa⁄matalaga talafeagai ua aoina.

1. Mätau, faamaopoopo, fa⁄vasega fa⁄matalaga i ni tülaga ua alia¤ mai i mau sa aoina. 2. Fa⁄maopoopo ma tufifa⁄tasi tulaga ua alia¤ mai i ni siata, kalafi, mf.

Aotele manatu (generalisation) e talafeagai ma ifiga o sä‹li‹liga, ma ia iai ni mau e lagolago ai.

1. Va⁄i i fesili sa ta‹mua ai le sa‹li‹liga. 2. Fa⁄aogä ifiga o fa⁄ali mai i siata, kalafi mf. e faia ai ni aotelega (generalisation) e tali ai fesili. 3. Aumai ni mau mai ifiga nei e lagolagoina aotelega.

fai se lipoti manino e au‹li‹li ai fa⁄matalaga ma fa⁄ifiga o le su¤su¤ga. Ia talafeagai le lipoti ma matäfipu tögia o le gagana tusitusi po o le gagana tautala..

1. Tüsia se lipoti o lau sa‹li‹liga. Ia iai vaega nei: a. Upu Tomua (Introduction): Täua o siata, kalafi e lagolago ma le ⁄utü, mäfua⁄ga o le filifilia o le ⁄utü, mf. e. Ata o le Sä‹li‹liga (Research Design): Fesili ta‹mua (research questions) Auala na fa⁄aogä e ao ai fa⁄matalaga, umi mf.(data collection methods, time etc) i. Ifiga (Results) Tali o fesili sa ta‹mua ai le su¤su¤ga fa⁄lautele ai. o. Aotelega o manatu (Discussion) Fa⁄matala fa⁄lautele ia ni manatu ua maua mai i le sä‹li‹liga. Ia fa⁄feso›ta‹ atu manatu i ni täua lautele o le ⁄utü. u. Fa⁄ifiga (Conclusion) O se palakalafa e täaofa‹ i ai le sä‹li‹liga mai lona ⁄utü, fesili ta‹mua, mau ua maua ma o latou täua i le ⁄utü.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 6

Tomatau mo Faiä›ga SÄÅLIÅLIGA: Gagana fa⁄aogäina i luga o ala fa⁄salalau La⁄saga

Fa⁄ta‹ta‹ga ma fautuaga

1. Filifilia se ⁄utü i lalo o le matäfipu: Fa⁄aogaina o le Gagana Sämoa / Gagana Peretania i luga o äla fa⁄salalau: leitiö / Televise Sämoa / Nusipepa (e ese mai le Savali).

Ia filifili na o se tasi se ala fa⁄salalau e fai ai le sä‹li‹liga.

2. Tüsia ni fesili e lë sili atu i le tolu, e ta‹ta‹ina ai le sä‹li‹liga. E tämau i fesili nei le fimi, loloto ma le lautele e o› iai le sä‹li‹liga ft. o ni aso se lua pei o le amataga ma le fa⁄ifiga o le vaiaso, aso fima o le vaiaso o polokalame fima o le aso /tusitusiga fima i totonu o le nusipepa pe na› ni taimi o polokalame filifilia?

Televise 1. O a ituaiga polokalame o le televise e fa⁄aogä ai le Gagana Sämoa/ Gagana Peretania mai le Aso Gafua i le Aso Faraile 6 i le 10 i le afiafi o se vaiaso? 2. O le ä le tele o le taimi e fa⁄aogä ai le Gagana Sämoa Gagana Peretania? 3. O le ä se faatauaina o le Gagana Sämoa i luga o le Televise Sämoa? Nusipepa 1. O ä tusitusiga olo› fa⁄aogä ai le Gagana Sämoa / Gagana Peretania i totonu o le ft. Observer mai le Aso Lua i le Aso Faraile o se vaiaso? 2. O fea o le nusipepa e te maua iai nei tusitusiga? 3. O le a se fa⁄täuaina o le Gagana Sämoa i lenei nusipepa? Leitiö 1. O ä ïtü¡iga polokalame a le 2AP e fa⁄aogä ai le Gagana Sämoa/ Gagana Peretania mai le Aso Gafua i le Aso Faraile, 3 i le 5 i le afiafi o se vaiaso? 2. O le ä le tele o le taimi e fa⁄aogä ai le Gagana Sämoa/ Gagana Peretania? 3. O le ä se fa⁄täuaina o le Gagana Sämoa i luga o le leitiö i ia taimi? O nei fesili o ni fesili i le lautele o polokalame po o tusitusiga. E mafai fo‹ ma fa⁄faigöfieina le sä‹li‹liga pe¡ filifili se ïtü¡iga polokalame / tusitusiga se tasi e patino iai fesili ma le sailiiliga ft. Talafou, Tusi i le Fa⁄tonu, Fa⁄salalauga Fa⁄pisinisi mf.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

49

ÄUTALAGA 6

50

La⁄saga

Fa⁄ta‹ta‹ga ma fautuaga

3. Filifili pe fa⁄pefea ona maua ni fa⁄matalaga ma ni mau e taliina ai fesili olo› fa⁄ta‹mua ai le sä‹li‹liga. ft. mau tufisa›, mau tusitusia, mau olo› va⁄ia mf. 4. Filifili ma täpena ⁄uala ole¡ fa⁄aogäina e aoao mai ai mau ¤se¤se. ft. fa⁄taatia fesili mo se fa⁄talanoaga; sauni pepa e fa⁄maumau ai ni tülaga va⁄ia mf. 5. Va⁄i po o talafeagai auala o sä‹li‹lia ai fa⁄matalaga ma fesili ta‹mua. 6. Fa⁄polokalame taimi ma matäti⁄ e ao ona ausia i le faatinoina o le sailiiliga.

Ina ia fa⁄faigofie le sä‹li‹liga muamua lenei, olo› fa⁄mamafa ai le fa⁄aogä e tamaiti o la latou vaai, fa⁄logo, ma faitau i le aoaoina lea o a latou mau nai lo le fa⁄talanoaina o tagata. O lea o le ⁄uala e aoina ai mau o se pepa / siata ua fima ona saunia lelei ia talafeagai ma tali olo› fia maua i fesili ta‹mua. Va⁄i i se siata o avatu e fai ma fa⁄ta‹ta‹ga. ft. Ae lelei ona fa⁄talanoa tamaiti ma sauni e latou a latou lava pepa.

7. Fa⁄aogä auala ua saunia mo le aoina ma le fa⁄mauina o fa⁄matalaga.

Ia faifai pea le siakiina o le tulaga ua oo ai sä‹li‹liga a tamaiti ma fa⁄talanoa ni tulaga ma ni fa⁄fïtäuli o aliali mai.

8. Mätau, fa⁄maopoopo ma fa⁄vasega fa⁄matalaga i ni tulaga ua alia¤ mai i mau sa äoina. 9. Fa⁄maopoopo ma tuu faatasi tulaga ua alia¤ mai i ni siata, kalafi, mf.

E mafai ona fa⁄aogä ni mau a se isi o tamaiti e fai ma fa⁄ta‹ta‹ga o le fa⁄vasegaina o tülaga ua aliali mai. ft. Tufifa⁄tasi uma polokalame o ata fa⁄ali (movie) ma fa⁄opoopo taimi o aso uma o le sailiiliga o fai ai; tufifa⁄tasi ma fa⁄opoopo taimi e alu i faigälotu, talafou mf. ona fa⁄vasega lea i siata ma kalafi. Manatua, e tüsia fo‹ le gagana o fa⁄aogä. §fai o le nusipepa, mätau le tele o le avanoa olo› fa⁄aogäina i tusitusiga ¤se¤se ma le gagana o fa⁄aogä ai.

10.Va⁄i i fesili sa ta‹mua ai le sä‹li‹liga. 11.Fa⁄aogä ifiga o fa⁄ali mai i siata, kalafi mf. e faia ai ni manatu aotele (generalisation) e tali ai fesili.

Fai fa⁄tasi ma tamaiti se manatu aotele e ono maua mai i mau ua fa⁄alia i siata/ kalafi. Tufi le avanoa i tamaiti e fai e latou ni manatu aotele.

GAGANA SÄMOA

E tatau i tamaiti uma ona aumai ia te oe a latou ata ua fa⁄ta⁄tia mo le sä‹li‹liga ina ia mautinoa olo› manino tamaiti i galuega fai ma iloa fa⁄aogä taimi fa⁄tülagaina.

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 6

La⁄saga

Fa⁄ta‹ta‹ga ma fautuaga

12. flumai ni mau mai i ifiga nei e lagolagoina manatu aotele. 13. Tusia se lipoti o lau sailiiliga. Ia iai vaega nei: a. ‚pu Tomua (Introduction): Täua o le ⁄utü, mäfua⁄ga o le filifilia o le ⁄utü, mf. e. Ata o le Sä‹li‹liga (Research Design): i. Fesili ta‹mua (research questions) o. fluala na fa⁄aogä e ao ai fa⁄matalaga, umi mf.(data collection methods, time etc) u. Ifiga (Results) f. Tali o fesili sa ta‹mua ai le su¤su¤ga (fa⁄aogä siata, kalafi e lagolago ma fa⁄lautele ai. g. Aotelega o manatu (Discussion) l. Fa⁄matala fa⁄lautele ni manatu ua maua mai i le sailiiliga. m. Ia fa⁄feso›tai atu manatu i ni täua lautele o le ⁄utü. n. Fa⁄ifiga (Conclusion) p. Tusi se palakalafa e tä aofa‹ i ai le sä‹li‹liga mai lona ⁄utü, fesili ta‹mua, mau ua maua ma o latou täua i le ⁄utü.

Ia fa⁄matala väega fima nei i tamaiti. Ia avatu le avanoa e fai se täpenaga muamua ona ⁄umai lea ia te oe e avatu ai se fautuaga ona fa⁄to¡ tusi lea o le tapenaga mulimuli.

O ni isi vaevaega o tamaiti E mafai fo‹ ona galulue ta‹to⁄lua tamaiti i le faia o se sailiiliga.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 9 TUSI MUAMUA

51

Tusi 1

Tausaga 9

Gagana Samoa nzaid © Ministry of Education, Sports and Culture, Sämoa, 2004